Up-138/97

12. 12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe P. Z. iz L., ki ga zastopajo dr. P. Č., R. Č. in A. Č., odvetniki v G. na seji senata dne 12. decembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba P. Z. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips- 118/96 z dne 25.3.1997 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp-24/95 z dne 22.2.1996 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps-658/94 z dne 18.11.1996 se ne sprejme v obravnavo.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik navaja, da mu je bila zavrnjena pravica do akontacije vojaške pokojnine, ker da do 18.10.1991 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Aktivne vojaške službe je bil razrešen 3.4.1992, pravica do invalidske pokojnine pa mu je bila priznana od 4.4.1992 dalje. Razlog, da o njegovi prošnji ni bilo odločeno do 18.10.1991, naj bi bil v tem, da so o njegovih pravicah odločali v Beogradu, čeprav je bilo njegovo delovno mesto v Sloveniji. Zato ne more biti kriv, da je bilo o njegovi pravočasni prošnji odločeno z nekajmesečno zamudo.

2.Pritožnik še navaja, da je celo življenje plačeval prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje kot pripadnik bivše skupne jugoslovanske armade. Z izpodbijanimi sodbami pa naj bi mu bila za kazen odvzeta zaslužena pokojnina, zaradi česar sta on in njegova družina ostali brez sredstev za preživljanje. Kršene naj bi mu bile ustavne pravice do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic in do zasebnosti ter pravici do socialne varnosti in do zdravstvenega varstva. Podvržen naj bi bil tudi nečloveškemu ravnanju.

B.

3.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbe, izdane v obnovitvenem postopku. O njegovem zahtevku za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine je odločilo Sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji z odločbo št. Sp-280/93 dne 27.1.1994. Ta odločba je postala pravnomočna 17.3.1994, ne da bi se ustavni pritožnik zoper njo pritožil. V predlogu za obnovo postopka, vloženem dne 15.4.1994, je pritožnik uveljavljal obnovitveni razlog po 9. točki 421. člena ZPP - ker da je našel oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

4.V obravnavanem primeru bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali je sodišče v postopku, ki je tekel na podlagi zahteve za obnovo postopka, kršilo zatrjevane človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Pritožnik sam pa tega ne zatrjuje niti taka kršitev ne izhaja iz sodnega spisa. Sodišče je namreč zavrnilo izredno pravno sredstvo, ker je pritožnik dejstva, ki jih je uveljavljal kot nova, uveljavljal že v prvem postopku oziroma ker uveljavljani dokaz, tudi če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, ne bi mogel pripeljati do drugačne odločitve.

5.Ob ustavni pritožbi zoper tako odločitev Ustavno sodišče ne more presojati tistih pritožnikovih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev sodišča združenega dela. Potrebno je upoštevati, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče sodiščem, ki odločajo v delovnih in socialnih sporih ter da morebitna kršitev materialnega ali procesnega prava sama po sebi ne utemeljuje ustavne pritožbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe presoja le glede vprašanja, ali je z njimi prišlo do kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožnik sicer navaja določbe Ustave, katere naj bi Vrhovno sodišče prekršilo, vendar konkretno v ničemer ne izkaže, v čem naj bi zaradi zavrnitve revizije prišlo do teh kršitev in tudi Ustavno sodišče samo takšnih kršitev ni moglo ugotoviti.

6.V sodnem postopku ni bilo sporno, da je bil pritožnik na specialističnih pregledih zaradi ocene sposobnosti za aktivno vojaško službo, kot tudi ne, da je mnenje o nesposobnosti sprejela pristojna zdravniška komisija dne 26.12.1991. Kdaj je bila izdana napotnica za navedene specialistične preglede, za odločitev o zahtevku pritožnika ni bistvena. Njegovo zdravstveno stanje, ugotovljeno s specialističnimi pregledi, na katere je bil napoten z napotnico z dne 30.7.1991, je bilo upoštevano pri oceni sposobnosti za aktivno vojaško službo in znano tudi sodišču ob odločanju o zahtevku za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine. Ker glede na navedeno v postopku za obnovo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prva alinea drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: dr. Tone Jerovšek kot predsednik senata in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senatadr. Tone Jerovšek