Jedro

Šele po ugotovitvi, da je tujcu dovoljeno prebivati v RS, je mogoče takšno osebo šteti kot ožjega družinskega člana – torej kot osebo, ki bo s prosilcem zakonito uporabljala stanovanje, ki se s predmetnim razpisom daje v najem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Javni stanovanjski sklad tožene stranke (v nadaljevanju JSS) je z izpodbijano odločbo v postopku 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 565 točk ter da se z doseženim številom točk uvršča na 263. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem – lista A1 (1. točka izreka) in navedel, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk ter da vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je JSS povzel določbe oziroma pogoje tega javnega razpisa ter opisal način točkovanja posameznih vlog, ki so jih oddali prosilci. V zvezi s tožničino vlogo je ugotovil število točk, ki jih je dosegla po posameznih postavkah, in še navedel, da bo vsem upravičencem, ki so s tem razpisom uvrščeni na prednostno listo, vendar jim zaradi manjšega števila točk stanovanje ne bo dodeljeno, v primeru kandidiranja na prihodnjem razpisu v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi JSS moral tožnici priznati tudi 60 točk po postavki „11.1. družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva“, je drugostopenjski organ pojasnil, da je za odločitev o dodelitvi točki po tej postavki bistvenega pomena ugotovitev, da je tožničin zakonski partner tujec in da nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji (RS). Glede na 31. člen Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) je dovoljenje za prebivanje v RS predpostavka, da se lahko tujca upošteva med ožje družinske člane gospodinjstva. Ker tožničin zakonski partner ob vložitvi vloge ni bil državljan RS in ni imel veljavnega dovoljenja za prebivanje v RS, kar je potrdila tudi tožnica v izjavi z dne 11. 1. 2017, je JSS ravnal pravilno, ko je tožničino gospodinjstvo štel kot dvočlansko in ne tričlansko.

4. Tožnica je v tožbi navedla, da je ob vložitvi vloge priložila potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je brezposelna oseba in prijavljena kot iskalka zaposlitve. Prav tako je priložila izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi z A.A., s katerim imata skupnega otroka. Čeprav je zakonski partner trenutno na prestajanju zaporne kazni in si iz tega razloga ne more urediti prebivališča v RS, je z navedenimi dokazili izkazala status tričlanske družine in upravičenost do pravic, ki ji iz tega naslova pripadajo. Sodišču je predlagala, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek pred upravnim organom.

5. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe ter sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s tožničinim ugovorom, da je izkazala svoj status brezposelne osebe, je dodatno še navedla, da je bil status brezposelnosti odločilnega pomena pri dodelitvi točk pri postavki „8.2. mlade družine z najmanj enim otrokom, kjer ima vsaj en zakonski ali zunajzakonski partner doseženo višjo ali drugo stopnjo visoke izobrazbe in je nezaposlen“ in pri postavki „11.1. družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva“, pri čemer iz tožničine vloge izhaja, da je uveljavljala točke zgolj po postavki 11.1. Za dodelitev točk po zadnji postavki je tožnica status brezposelnosti izkazala s predložitvijo potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 28. 10. 2016, ni pa izkazala, da njen zakonski partner zakonito prebiva v RS. Ne glede na tožničino sklicevanje na obstoj zakonske zveze, se zakonski partner ne more upoštevati kot družinski član, saj nima veljavnega dovoljenja za bivanje v RS.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica kot prosilka za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem upravičena do 60 točk po postavki „11.1. družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva“, in ji zato pripada večje število točk ter posledično višja uvrstitev na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

8. Tudi po presoji sodišča je organ utemeljeno zaključil, da tožnica po v prejšnji točki obrazložitve navedeni postavki ni upravičena do dodelitve točk, iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi (te pa je dopolnil drugostopenjski organ s svojo odločbo, za kar je imel pooblastilo v 248. členu Zakona o splošnem upravnem postopku), na katere se sodišče sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in jih zato ne ponavlja, se pa v nadaljevanju opredeljuje do ostalih tožbenih trditev.

9. Splošne določbe o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem vsebuje Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1), ki med drugim v petem odstavku 87. člena določa, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine upravičeni državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 2. členu določa, da so s Pravilnikom določeni splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci oziroma prosilke, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja. Najemodajalci lahko pri posameznem razpisu poleg splošnih pogojev predpišejo še dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec (4. člen Pravilnika). Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo skladno s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, itn., kar mora občina posebej opredeliti v razpisu.

10. Iz predmetnega javnega razpisa izhaja, da so med prednostnimi kategorijami prosilcev v skladu s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika v točki 3.3.1.4. navedene tudi „družine z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oziroma nihče od družinskih članov ni zaposlen“. V primeru prosilčeve uvrstitve na prednostno listo A se ta prednostna kategorija točkuje s 60 točkami. Skladno s točko 6.4.4. javnega razpisa je za uveljavljanje te postavke treba priložiti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana, ki ga izda Zavod RS za zaposlovanje. V obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem gre pri navedeni prednostni kategoriji za točkovalno kategorijo 11.1. 11. Sodišče tožnici uvodoma pojasnjuje, da razlog za zavrnitev dodelitve točk po postavki 11.1. ni v tem, da tožnica v postopku ne bi izkazala svojega statusa nezaposlenosti, kot to zmotno meni tožnica v tožbi, temveč okoliščina, da ni bil izpolnjen pogoj, da je družina tričlanska. Sodišče se namreč strinja s stališčem organa, da se tožničin zakonski partner ne more upoštevati kot družinski član, ker nima veljavnega dovoljenja za prebivanje v RS. Čeprav predmetni razpis ne določa pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ožji družinski člani prosilca, da lahko pri dodelitvi neprofitnega stanovanja kandidirajo skupaj s prosilcem, se kot takšni lahko upoštevajo samo tisti družinski člani, ki zakonito prebivajo v RS. Šele po ugotovitvi, da je tujcu dovoljeno prebivati v RS, je namreč mogoče takšno osebo šteti kot ožjega družinskega člana – torej kot osebo, ki bo s prosilcem zakonito uporabljala stanovanje, ki se s predmetnim razpisom daje v najem. Veljavno dovoljenje za prebivanje, ki na podlagi prvega odstavka 31. člena ZTuj-2 pomeni dovoljenje za vstop v RS in prebivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas, torej pomeni predpostavko, da se lahko pri dodelitvi neprofitnih stanovanj upošteva kot družinskega člana tujca. Ker je JSS skladno s točko 7 Splošnih določb javnega razpisa pri obravnavi tožničine vloge upošteval, da tožničin zakonski partner ob vložitvi vloge ni imel dovoljenja za prebivanje v RS, kar med strankama niti ni sporno, tudi po presoji sodišča tožnici utemeljeno točk za navedeno prednostno kategorijo ni priznal. 12. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je v zadevi relevantno in je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.