Jedro

Igranje nogometa, čeprav na vlažnem in blatnem igrišču, ne predstavlja povečanega izjemnega rizika in s tem dejavnosti s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožniku odškodnino v znesku 880.815,00 SIT. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na njeno spremembo in na zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožniku je škoda nastala pri rekreativnem igranju nogometa. Gimnazija R., ki je bila organizator, je imela svojo odgovornost - tudi za škodo iz opisanega ravnanja - zavarovano pri toženi stranki. Vendar pa organizator oziroma prireditelj rekreativne nogometne tekme ne odgovarja objektivno, ker igranje nogometa ne predstavlja povečanega izjemnega rizika glede na večino vsakdanjih opravil. Sicer pa za takšno rekreativno tekmovanje ni treba profesionalne opreme. Tožnik bi svoje sodelovanje na nogometni tekmi lahko tudi odklonil. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih na nižjih stopnjah, sledi utemeljeno sklepanje, da je glede na zavarovalno polico številka 56476 Gimnazija R. v času škodnega dogodka, na podlagi splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 0-80 (1. in 21. člen) sklenjeno zavarovanje obsegalo tudi odgovornost zaradi šolskih prireditev, med katere je mogoče uvrstiti tudi zadevno nogometno tekmo. V tem okviru je izpodbijana sodba pravilna. Sporna nogometna tekma je imela sicer rekreativni značaj, vendar jo je mogoče uvrstiti - šlo je za organizirane športne dneve - v okvir šolskih prireditev.

Od opisanih ugotovitev dalje pa končna odločitev o odgovornosti zavarovanke tožene stranke temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče druge stopnje namreč šteje, da je odgovornost zavarovanke objektivna, ker je igranje nogometa za rekreativnega igralca na vlažnem in blatnem igrišču z navadnimi športnimi copati, ko zavarovanka specialnih copatov za igranje nogometa ni preskrbela, šteti za nevarno dejavnost. S tako pravno oceno se revizijsko sodišče ne strinja. Revizijsko stališče, da igranje nogometa, čeprav na vlažni travi, ne predstavlja povečanega izjemnega rizika, je pravilno. Ker pa ni šlo za dejanje s povečano nevarnostjo, zavarovanka tožene stranke za nastalo škodo ne odgovarja po načelu domneve vzročnosti (173. člen ZOR).

Odgovornost zavarovanke tožene stranke za nastalo škodo je torej lahko le krivdna (154. člen ZOR). Šlo je za šolsko prireditev v organizaciji šole in po navodilu Ministrstva RS za šolstvo in šport. Odgovornost za škodo, ki jo je utrpel tožnik kot udeleženec, je treba presojati s stališča, ali mu je s strani ravnateljstva šole nastop na tekmi bil odrejen, ali je torej šlo za dejavnost v okviru delovne obveznosti. Če je tako, pa se postavi vprašanje, ali je šola kot organizator prireditve storila vse, da bi preprečila nastanek škode oziroma, ali je bilo v zadostni meri upoštevano, da so na prireditvi nastopali udeleženci s slabšo telesno pripravljenostjo in ali jim je bila preskrbljena ustrezna oprema. Izkazana pa bo morala biti tudi vzročna zveza med morebiti zanemarjeno potrebno skrbnostjo prireditelja in škodnim dogodkom. V tem obsegu ni ugotovljeno, v kolikšni meri je tožnik udeležbo na rekreacijski nogometni tekmi lahko odklonil. Odgovornost zavarovanke tožene stranke bi namreč mogla biti v primeru odrejene obveznosti strožja.

Opisana zmotna uporaba materialnega prava je torej imela za posledico pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje. To pa terja razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. odstavek 395. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje o zadevi moralo znova soditi po principu krivdne odgovornosti in v skladu z že opisanimi navodili.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP.