Up-676/03 - 4

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 777/2002 z dne 3. 7. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 262/2000 z dne 19. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njegov zahtevek za plačilo razlik v plači do višine po kolektivni pogodbi.

Strinjalo se je s stališčem prvostopenjskega sodišča, da so vtoževane terjatve zastarane, saj potrdilo o premalo izplačanih plačah, izdano za potrebe lastninskega preoblikovanja, ne pomeni pripoznave dolga oziroma zastarane obveznosti v smislu 387. oziroma 366. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR).

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Izpodbijanima odločbama očita, da temeljita na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotno uporabljenem materialnem pravu.

Stališče sodišč, po katerem potrdila o premalo izplačani plači ni mogoče šteti za pripoznavo dolga oziroma za pripoznavo zastarane obveznosti, je po mnenju pritožnika tudi v neskladju s siceršnjo sodno prakso, kar utemeljuje s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 110/2000 (pritožnik ima očitno v mislih sodbo Vrhovnega sodišča z dne 27. 3. 2001).

Zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Očitki pritožnika o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava niso ustavnopravno relevantni. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik niti ne zatrjuje in tudi ne izkaže.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil kvečjemu očitek pritožnika, da naj bi bili izpodbijani odločitvi v neskladju z ustaljeno sodno prakso. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic, je lahko namreč kršena tudi, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa pritožnik zgolj s sklicevanjem na eno samo sodbo Vrhovnega sodišča še ni izkazal obstoja ustaljene sodne prakse. Zato je tudi ta pritožnikov očitek neutemeljen.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan