Jedro

Na podlagi določb 112. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Ker toženka pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi k tej odpovedi ni iskala in pridobila soglasja sveta delavcev, katerega član je bila tožnica, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 25. 1. 2016 nezakonita (I. točka izreka). Posledično je štelo, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 23. 2. 2016 za opravljanje dela delovnega mesta "administrator" sklenjena pod razveznim pogojem in je to pogodbo razvezalo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 1. 2015 ter ji od 24. 2. 2016 dalje obračunati in izplačati razliko v plači med plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 1. 2015 in dejansko izplačano mesečno plačo, zanjo odvesti davke in prispevke ter izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec (III. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače (ugotovitev nezakonitosti ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi; plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto razlik v plači od vsakega 9. dne v mesecu do 15. dne za pretekli mesec) je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške postopka in da je dolžna tožnici povrniti njene stroške v znesku 994,19 EUR s pp (V. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje toženka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek tožnice zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Toženka navaja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prejela obvestilo o nameravani odpovedi z dne 8. 1. 2016, v katerem je bila pozvana, da kot starejša delavka poda soglasje k odpovedi, česar pa tožnica ni storila. Res je tudi, da je bila tožnica v času podaje izpodbijane odpovedi članica Sveta delavcev in je kot taka na podlagi 112. člena ZDR-1 uživala posebno varstvo pred odpovedjo, ne pa tudi pred redno odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, kakor to navaja prvostopno sodišče. Toženka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, zaradi česar tožnica kot članica Sveta delavcev ne uživa posebnega pravnega varstva po 112. členu ZDR-1. Zato ravnanja toženke ni mogoče opredeliti za nezakonitega in je posledično odločitev prvostopnega sodišča nezakonita.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe toženke in predlaga zavrnitev pritožbe. Sodba prvostopnega sodišča je pravilna, saj je izpodbijana odpoved nezakonita, ker toženka pri svetu delavcev, katerega članica je tožnica, ni zaprosila in pridobila soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Toženka se v pritožbi sklicuje na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne navaja, s čim oziroma v čem naj bi bila takšna kršitev storjena. Zato se pritožbeno sodišče o tem očitku niti ne more izjasniti.

7. Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhajajo naslednja odločilna dejstva, ki tudi v povezavi s pritožbenimi navedbami strankama niso sporna: - toženka je tožnici 25. 1. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (zaradi prenehanja potreb po delu na njenem delovnem mestu) in ji istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (A6); - tožnica je novo pogodbo o zaposlitvi sprejela in jo najkasneje 23. 2. 2016 podpisala (A9 - A10); - da je tožnica že pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v kategorijo starejših delavcev (delavcev pred upokojitvijo) in je bila kot taka varovana kategorija po 114. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) ter da ni podala soglasja k odpovedi (A3); - da je bila tožnica od 1. 1. 2014 članica Sveta delavcev (A29) do izteka mandata 16. 12. 2016 ter tako varovana kategorija pred odpovedjo skladno s 112. členom ZDR-1; - da toženka Sveta delavcev ni zaprosila za izdajo soglasja za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici in Svet delavcev takega soglasja ni podal. 8. Na podlagi določb 112. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi: - članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter - imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Glede na navedene zakonske določbe delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev ni vezan na soglasje sveta delavcev torej le v primerih, če član sveta delavcev ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ali če delavec v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitve ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

9. Kot izhaja iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bila odpoved podana iz poslovnega razloga oziroma ker je prenehala potreba po delu tožnice na njenem delovnem mestu pod pogoji sklenjene pogodbe. Odpoved torej ni bila podana, ker tožnica ne bi ravnala v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (npr. izredna odpoved ali odpoved iz krivdnega razloga). Prav tako odpoved ni bila podana v postopku prenehanja toženke. Pri podaji odpovedi iz poslovnega razloga tožnica tudi ni odklonila ponujene druge zaposlitve.

Za primer, da pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev, ZDR-1 v tretjem odstavku 91. člena tudi sicer izrecno določa, da delavec obdrži pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Torej je bila tožena stranka na podlagi določb 112. člena ZDR pred sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici dolžna pridobiti soglasje delavcev, katerega član je bila.

Ker toženka pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi k tej odpovedi ni iskala in pridobila soglasja sveta delavcev, katerega član je bila tožnica, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 1. 2016 nezakonita. Posledično je na podlagi 91. člena ZDR-1 utemeljeno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 2. 2016 ter ugodilo reintegracijskemu zahtevku po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in reparacijskemu zahtevku in na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo toženki plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče pripominja, da se pri svoji odločitvi sklicuje tudi na odločitev VSRS, opr. št. VIII Ips 147/2014, ki je enako odločilo v praktično identični zadevi.

10. O ostalih pritožbenih navedbah se pritožbeno sodišče ne izjasnjuje, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. členu in prvi odstavek 155. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. členom ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, pa tudi tožnica z odgovorom na pritožbo k njeni rešitvi ni bistveno pripomogla, vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.