2. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ervina Vidlinoviča iz Novega mesta, ki ga zastopa Darja Kvas, odvetnica v Novem mestu, na seji dne 2. februarja 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 40. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 22/94 in 35/96) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 7. člena Zadružnih pravil Obrtne zadruge Hrast, z.o.o., Novo mesto – v stečaju, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 40. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad) in drugi odstavek 7. člena Zadružnih pravil Obrtne zadruge Hrast, z.o.o., Novo mesto – v stečaju z dne 8. 6. 1995 (v nadaljevanju Zadružna pravila). Drugi odstavek 40. člena ZZad določa, da se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplačanih deležev, če je nad zadrugo uveden stečaj. Če tudi izterjani deleži ne zadostujejo za popolno poplačilo upnikov, odgovarjajo člani zadruge v stečaju za primanjkljaj v skladu z zadružnimi pravili. Drugi odstavek 7. člena Zadružnih pravil pa določa, da so za obveznosti zadruge, ki jih ni mogoče poravnati iz sredstev zadruge, odgovorni člani oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki, omejeno subsidiarno do petkratne višine obveznega deleža.

2.Pobudnik navaja, da teče zoper njega izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Pg 26072002 z dne 14. 3. 2003, s katero mu je bilo naloženo plačilo v višini 1.153.981,50 SIT, ki ustreza petkratni višini njegovega obveznega deleža v Obrtni zadrugi Hrast. Po mnenju pobudnika izpodbijani določbi pomenita spregled pravne osebnosti, ki je določen za vse člane zadruge ne glede na to, kakšen je položaj posameznega člana v tej zadrugi, in brez zakonsko določenih kriterijev za spregled pravne osebnosti, ki jih sicer določa prvi odstavek 6. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD). Izpodbijani določbi naj bi tako vzpostavljali "nekonsistentnost pravne ureditve, ki naj bi bila ena izmed temeljnih načel pravne države". Zato naj bi bil kršen 2. člen Ustave. Pobudnik meni, da izpodbijana ureditev odgovornosti za obveznosti zadruge krši tudi načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Znotraj zadruge naj vsi člani ne bi imeli enakega pravnega položaja, saj ne prispevajo enako k nastanku obveznosti zadruge, izpodbijana ureditev pa naj bi določala enako odgovornost za obveznosti vseh članov. Dodaja, da je bil član zadruge še pred uveljavitvijo Zakona in Zadružnih pravil, da po uveljavitvi ni sodeloval v organih zadruge, niti mu zadruga pri uresničevanju svojih poslovnih ciljev ni pomagala. Zato po njegovem mnenju zanj ne morejo veljati enake pravne posledice kot veljajo za tiste člane zadruge, ki so aktivno sodelovali v organih zadruge in sprejemali poslovne odločitve. Pobudnik dodaja še, da je Ustavno sodišče podobno presojo opravilo že z odločbo št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02 in OdlUS XI, 211).

B. – I.

3.Pobudnik trdi, da pomeni izpodbijana določba drugega odstavka 40. člena ZZad glede na prvi odstavek 6. člena ZGD "nekonsistentnost" pravne ureditve. Gre za očitek medsebojnega neskladja zakonskih določb. Ustavno sodišče po določbi 160. člena Ustave in po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov. Ustavno sodišče bi lahko presojalo medsebojno skladnost zakonov le, če bi zaradi tega nastala taka notranja nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države (2. člen Ustave). Za kaj takega pa v obravnavanem primeru očitno ne gre, saj pobudnik zmotno razume izpodbijano določbo, za katero navaja, da ureja spregled pravne osebnosti. Spregled pravne osebnosti je poseben institut statusnega prava in označuje zelo različne primere, v katerih se ne upošteva ločevanje med pravnimi subjekti, med družbo in družbeniki. Najpomembnejši vidik spregleda pravne osebnosti je v tem, da se pritegnejo k odgovornosti za obveznosti tudi družbeniki. Vendar gre za izjemen institut, ki se uporabi le takrat, kadar je prišlo do zlorabe družbe, ki je bistven razlog za spregled. Izpodbijana določba Zakona pa ureja vprašanje odgovornosti za obveznosti zadruge na splošno oziroma natančneje v primeru, ko pride do stečaja zadruge, zadružnih obveznosti pa ni mogoče poravnati niti z izterjavo neplačanih deležev. Stečaj zadruge pa ni nujno posledica zlorabe njenih članov. Očitek o neskladju izpodbijane določbe ZZad z 2. členom Ustave je tako očitno neutemeljen.

4.Pobudnik izpodbijani določbi tudi očita, da je v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, in se pri tem sklicuje na odločbo št. U-I-135/00. Tudi ta očitek je neutemeljen. Izpodbijana ureditev ureja odgovornost za obveznosti za zadruge na splošno, pri čemer Zakon loči med dvema zadružnima oblikama, in sicer med zadrugo z omejeno odgovornostjo in zadrugo brez odgovornosti. V slednjem primeru člani za obveznosti zadruge ne odgovarjajo, medtem ko v primeru zadruge z omejeno odgovornostjo odgovarjajo poleg odgovornosti z že vpisanim deležem še najmanj do enkratne vrednosti vpisanih deležev (šesti odstavek 40. člena ZZad). Ta odgovornost je enaka za vse člane zadruge, je namreč subsidiarna in omejena ter pomeni enega izmed bistvenih elementov zadruge, kjer njeni člani odgovarjajo, sicer omejeno, za obveznosti zadruge. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod), ki je bil predmet presoje v zadevi št. U-I-135/00, na katero se sklicuje pobudnik, pa uvaja sankcijo neomejene odgovornosti družbenikov, ki na podlagi določbe četrtega odstavka 3. člena ZFPPod velja tudi za ustanovitelje zadrug in ki velja za primere, kadar je družba mrtva. Z odločbo št. U-I-135/00 je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je temelj presoje odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vpliv, ki so ga imeli na poslovanje in na nastanek obveznosti te družbe. Takšno razlikovanje zadružnikov v zvezi z njihovo odgovornostjo za obveznosti zadruge v primeru zadruge z omejeno odgovornostjo ni mogoče. Pri kapitalskih družbah (delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo) družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo in njihova osebna odgovornost je bila uvedena z ZFPPod kot izjema od splošne ureditve po ZGD. Ker gre za izjemo, je Ustavno sodišče odločilo, da je treba pri osebni odgovornosti družbenikov upoštevati njihovo vlogo pri poslovanju kapitalske družbe. Pri zadrugah z omejeno odgovornostjo pa je odgovornost njenih članov določena kot splošno pravilo, ki pomeni temeljno statusnopravno značilnost te oblike zadruge. Očitek o neskladju izpodbijane določbe ZZad z drugim odstavkom 14. člena Ustave je tako očitno neutemeljen.

5.Pobuda je glede na navedeno očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

6.Po 21. členu ZUstS Ustavno sodišče v okviru ustavnopravne presoje ocenjuje skladnost zakonov z Ustavo ter skladnost drugih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo in z zakonom. Ustavno sodišče je torej pristojno le za presojo normativnih aktov. Po tretjem odstavku 5. člena ZZad so zadružna pravila sestavni element ustanovitve zadruge. Poleg tega so v vsem njenem nadaljnjem poslovanju njen najvišji avtonomni akt, ki ureja pravna razmerja med zadružniki, člani zadruge. Zadružna pravila torej niso predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.

7.Ker pobudnik predlaga oceno ustavnosti zadružnih pravil, ki ne morejo biti predmet ustavnosodne presoje, začete s pobudo, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj