Jedro

Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali so obtoženci storili kaznivo dejanje, ocenilo zbrano dokazno gradivo ter v razlogih sodbe določno in popolnoma obrazložilo dokazno oceno.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženih I.B., K.Z. in M.K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženci so dolžni plačati kot stroške pritožbenega postopka vsak po 10.000 tolarjev povprečnine.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo sta bila obtožena I.B. in K.Z. spoznana za kriva kaznivega dejanja poskusa goljufije po čl. 171/I KZ RS, obt. M.K. pa kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju goljufije po čl. 171/I KZ RS. Vsem trem obtožencem je sodišče prve stopnje izreklo pogojne obsodbe, v katerih je obt. I.B. določilo kazen 4 mesecev zapora, obt. K.Z. kazen 3 mesecev zapora in obt. M.K. kazen 2 mesecev zapora, vsem s preizkusno dobo enega leta. Obtožencem je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Proti sodbi se je pritožil zagovornik obtožencev, ki v pritožbi navaja, da uveljavlja vse v čl. 363 ZKP naštete pritožbene razloge.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa jo spremeni tako, da obtožence oprosti.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornik obtožencev, čeprav v pritožbi navaja, da uveljavlja vse v čl. 363 ZKP naštete pritožbene razloge, pa v pritožbi obrazlaga le pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru določila čl. 376 ZKP ugotovilo, da na škodo obtožencev ni bil kršen kazenski zakon in da tudi niso bila kršena določila kazenskega postopka.

Po preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih izvajanj pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je dejansko stanje popolnoma in pravilno razjasnjeno.

Trditev pritožbe, da okoliščina, da se obt. I.B. ni zadovoljil z zneskom, ki mu ga je zavarovalnica ponudila v poravnavo, kar po stališču pritožbe govori, da ni obstajal goljufivi namen, je v nasprotju z zbranim dokaznim gradivom. Iz izpovedbe priče N.V. delavca zavarovalnice, sledi, da je sicer pripravil predlog za 70 % povračilo škode obt. B., vendar pa je ob tem zahteval še dodatno dokumentacijo, in sicer izjavo M.K., po prejemu te izjave pa se mu je zadeva zazdela sumljiva in je o tem obvestil policijo. Ni torej obt. B. odklonil odškodnine v višini 70 %, temveč mu le-ta ni bila izplačana zato, ker je delavec zavarovalnice zasumil, da se prometna nezgoda ni pripetila tako, kot so prikazovali obtoženci v svojih izjavah.

Na podlagi izpovedbe priče S.Z.pa je sodišče prve stopnje tudi zanesljivo ugotovilo, da obt. K.Z. v času škodnega dogodka sploh ni bil več v posesti avtomobila, s katerim naj bi potrditvah obtožencev trčil v avtomobil obt. I.B. in ga zrinil s ceste. Trditve pritožbe o neprepričljivosti izpovedbe priče S.Z., ki je kupil avtomobil obt. K.Z., nimajo namreč nobene podlage v zbranem dokaznem gradivu.

Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so zagovori obtožencev neresnični, vendar ne le na podlagi izpovedbe priče S.Z., pač pa tudi na podlagi neusklajenih opisov obtožencev o poškodbah na vozilu obt. K.Z.. Tako je namreč obt. K.Z. v "poročilu o prometni nezgodi", ki sta ga sestavila skupaj s soobt. I.B., zapisal, da je bila na njegovem avtomobilu poškodovana tudi leva luč, ko pa je bil zaslišan pa je povedal, da je to "narobe" zapisal. Očitno je hotel tudi obt. M.K. s svojo pismeno izjavo "pomagati" obt. I.B., saj je v njej prav tako navedel, da je bil temni Golf (gre za vozilo obt. K.Z.) brez luči. Ko je bil zaslišan je namreč povedal, da je bil na avtomobilu obt. K.Z. poškodovan le branik na levi strani ter malo podrsan levi blatnik.

Po pravilni oceni zagovorov obtožencev ter po pravilni oceni zbranega dokaznega gradiva je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da so obtoženci storili očitana kazniva dejanja, zaradi česar tudi ni prav nobene potrebe za dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem policista, ki si je ogledal avtomobil, s katerim naj bi - kot obtoženci trdijo - obt. K.Z. povzročil prometno nezgodo, prav tako pa tudi ni nobene potrebe, da bi si izvedenec ogledal ta avtomobil. V skladu z določilom čl. 379 ZKP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v odločbah o kazenskih sankcijah, izrečenih obtožencem. Pri tem je ocenilo, da je sodišče prve stopnje obtožencem, ki doslej še niso bili obsojeni, izreklo primerne kazenske sankcije.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98/III in 101 ZKP.