Jedro

Ker je prišlo do prekinitve postopka na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, dolžnik ni imel možnosti vložitve ugovora, zaradi učinka prekinitve postopka pa je bil varovan v teku ugovornega roka. Tega je vložil pravočasno, česar upnik ne zanika v pritožbi. Prav tako konkretno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 4. 9. 2018 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je 4. 9. 2019 nad dolžnikom začel postopek prisilne poravnave, zato je bil s tem dnem prekinjen izvršilni postopek po zakonu. Sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Celju St 2682/2018 z dne 14. 11. 2019, je postal pravnomočen 4. 12. 2019. S tem je prenehal razlog za prekinitev, zato je sodišče nadaljevalo prekinjeni postopek z dnem pravnomočnosti sklepa o povrnitvi prisilne poravnave. Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka je bil izdan 18. 12. 2019. Upnik se zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o nadaljevanju postopka in brez upoštevanja 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ni pritožil, saj ocenjuje, da za tovrstno pritožbo ne izkazuje pravnega interesa. Vendar se je zoper sklep pritožil dolžnik. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo materialne določbe 216. člena ZFPPIPP, je dolžnik vložil vlogo, sicer naslovljeno kot ugovor, čeprav smiselno predstavlja pritožbo zoper sklep, ker sodišče ni uporabilo navedene določbe ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pri obravnavi vloge dolžnika postopalo zgolj na podlagi poimenovanja, brez vsebinske obravnave. Kolikor bi vlogo ocenilo po vsebini, bi zaključilo, da predstavlja pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka in bi na podlagi pritožbe odločilo upoštevaje 216. člen ZFPPIPP. Sedaj je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in bi se postopek nadaljeval v pravdnem postopku, čeprav za odločanje v pravdnem postopku ne obstoji ustrezna utemeljitev.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik neutemeljeno navaja, da se je dolžnik pritožil zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z dne 18. 12. 2019, da njegova vloga, naslovljena kot ugovor, smiselno predstavlja pritožbo zoper sklep, da je sodišče postopalo zgolj na podlagi poimenovanja, brez vsebinske obravnave. V ugovoru je dolžnik zatrjeval, da ga podaja zoper celoten sklep o izvršbi z dne 4. 9. 2018, saj terjatev upnika ne obstoji več, da rok za podajo ugovora zoper sklep o izvršbi še ni potekel (prekinitev postopka je pričela veljati pred dnem, ko je začel teči rok za ugovor), da pravočasno podaja ugovor zoper sklep o izvršbi, da je upravitelj prisilne poravnave priznal prijavljeno terjatev upnika in je ta terjatev konvertiral v osnovni kapital dolžnika, da zato terjatev ne obstoji več in izvršba zoper dolžnika ni utemeljena, da je potrebno sklep o izvršbi razveljaviti in postopek ustaviti, da dolžnik ni dolžan upniku nič plačati. Priložil je listinske dokaze o prijavi terjatve upnika, končni seznam preizkušanih terjatev, poročilo upravitelja o vpisu in plačilu novih poslovnih deležev itd. Trditve so predstavljale ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

6. Iz pritožbenih navedb izhaja, da za upnika ni sporno, da je bil postopek ex lege prekinjen in da se je ta nadaljeval po prenehanju razloga za prekinitev. Ker je prišlo do prekinitve postopka na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, dolžnik ni imel možnosti vložitve ugovora, zaradi učinka prekinitve postopka pa je bil varovan v teku ugovornega roka. Tega je vložil pravočasno, česar upnik ne zanika v pritožbi. Prav tako konkretno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi. Navaja le pavšalno, da je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in bi se postopek nadaljeval v pravdnem postopku ter da za takšno odločanje v pravdnem postopku ne obstoji ustrezna utemeljitev. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).