Jedro

Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

S prvostopenjsko izpodbijano odločbo, št. 0611-0008/2009-39 (31) z dne 1. 6. 2011, je odločeno pod točko 1 izreka, da se Inšpekcijskima zavezancema A.A. in B.B. (tožnika v tem sporu), prepoveduje zasesti kategorizirano javno pot JP 883041 ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na kategorizirani javni poti JP 883041 in na zemljišču ali objektih ob kategorizirani javni poti JP 883041, ki bi utegnila poškodovati kategorizirano javno pot JP 883041 ter ovirati ali ogrožati promet na kategorizirani javni poti JP 883041. Pod 2. točko izreka je odločeno, da vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj, ki bi jih povzročila zavezanca na kategorizirani javni poti JP 883041, nosita kot povzročitelja sama in bo o njih naknadno odločeno s posebnim sklepom. Pod točko 3 je odločeno, da ukrep iz 1. točke začne veljati takoj. Pod točko 4 izreka je odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in pod točko 5, da v tem postopku niso nastali stroški.

V obrazložitvi upravni organ navaja določbo 57. člena Odloka o občinskih cestah, na podlagi katerega je inšpektor začel postopek po uradni dolžnosti. Navaja več odločb inšpektorja MIR o opravljenih kontrolnih pregledih na javni poti JP 883041 in ogled z dne 30. 5. 2011, na katerem je bilo ugotovljeno, da na mostu stoji prikolica s košaro, ki preprečuje promet z motornimi vozili. 30. 5. 2011 je bila Občini Slovenske Konjice izdana odločba, št. 0611-0008/2009-36(31) za odstranitev prikolice s košaro z mostu preko Dravinje. Dne 1. 6. 2011 je Občina Slovenske Konjice na podlagi odločbe MIR, št. 0611-0008/2009-36(31) z dne 30. 5. 2011, hotela odstraniti prikolico s košaro, vendar je bila ta pred prihodom že odstranjena, odstranjena pa je bila neustrezna prometna signalizacija, na kateri so bile oznake VOC Celje, ki je signalizacijo tudi odpeljal. Ponovno je bil postavljen znak za prednost pred vozili iz nasprotne strani. Javna pot JP 883041, je kategorizirana pod zaporedno številko 12 v 6. členu Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenske Konjice. Zanjo velja Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 34/2000), katerega prvi odstavek 46. člena prepoveduje začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti, zemljišč ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev prvostopenjskega inšpekcijskega organa ter v obrazložitvi odgovorila na pritožbene navedbe. Odgovarja na navedbe glede odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-113/08-10 z dne 2. 4. 2009, ki je sicer odločilo, da je 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenske Konjice, kolikor pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot Konjice: odsek Režabek, v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1449, 1418 in 1419 k.o. … v neskladju z Ustavo. Občina Slovenske Konjice mora ugotovljeno neskladje odpraviti v 6. mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu RS, tako da z lastniki sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali izpelje postopek za ukinitev javne poti. Občina Slovenske Konjice je v določenem roku začela s postopkom razlastitve. Navaja še Odlok o občinskih cestah, ki v prvem odstavku 46. člena prepoveduje začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge kršitve materialnega prava, bistveno kršitev določb postopka in zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja vse izdane odločbe in se sklicuje tako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-113/08-10 z dne 2. 4. 2009. Odločila je, da je 6. člen Odloka o kategorizaciji občinski cest v Občini Slovenske Konjice, kolikor pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot Konjice: odsek Režabek v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1449, 1418 in 1419 k.o. …, v neskladju z Ustavo RS. Cesto potrebujeta samo tožnika, in bi tako Občina Slovenske Konjice morala ugotoviti, da ta cesta ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, ter bi morala v skladu z ZJC izpeljati postopek za njeno ukinitev. Navajata, da je prvostopni upravni organ ob izdaji odločbe, št. 0611-0008/2009-39(31) z dne 11. 6. 2011 prepričan, da so podani pogoji za promet osebnih vozil po predmetni cesti, in da je kategorizacija ceste veljavna tudi po izdaji odločbe Ustavnega sodišča z dne 2. 4. 2009, ker je Občina Slovenske Konjice v določenem roku začela postopek razlastitve, ki pa je v fazi pritožb in tožb na Ministrstvo za okolje in prostor na drugi stopnji in je postopek ustavljen. Ravnanje prvostopnega upravnega organa je tako samovoljno. Tožena stranka je na tej cesti začela tudi gradbena dela. Očitno želi cesto prilagoditi vožnji tovornih vozil, tožeči stranki pa zaradi nezakonitega poseganja v lastninsko pravico, trpita nenadomestljivo škodo, ker gradbena dela in vožnja na poti ogrožajo stanovanjsko hišo ob cesti, ki je zaščitena kot kulturna dediščina in vpisana v Register kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je o tožbi pod P 40/2009 z dne 13. 11. 2009 odločilo, da je dolžna Občina Slovenske Konjice opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov in se prepoveduje opravljati ali naročati kakršnokoli gradbena, obnovitvena ali sanacijska dela na zemljiščih parc. št. 1449, 1418, 1419, 1420 in 1421, vse k.o. …. Tudi Upravno sodišče RS, oddelek v Celju je s sodbo IV U 223/2009-10 z dne 1. 2. 2011, že odločilo o nepravilnosti odločb izdanih Občine Slovenske Konjice, ki so napisane enostransko in samovoljno, kar podkrepi potrditev še sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 63/2010. Tožeča stranka predlaga, da se odločbi obeh upravnih organov odpravita, in da se tožnikoma priznajo stroški tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 12. 11. 2012 navaja, da nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti in vlaga vse relevantne listine. Navaja, da je bil postopek razlastitve že zaključen v delu, ki se nanaša na parc. št. 1449 k.o. …, medtem ko so za preostali del v teku pripravljalna dela. Občina Slovenske Konjice je že zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine parc. št. 1449 k.o. …. Postopek razlastitve ni ustavljen, kot to napačno navajata tožnika. Te dni je namreč le prekinjen do pravnomočne odločitve o pritožbi tožnikov zoper odločbo Geodetske uprave o parcelaciji. Dne 23. 10. 2012 je bila izdana odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3532-121/2012-4-06421129, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnikov in potrjena prvostopna odločba upravnega organa. Postopek razlastitve se je tako nadaljeval. V nadaljevanju podrobno navaja postopek razlastitve, ker s tožečo stranko in tretjim solastnikom ni uspela skleniti pravnega posla, je začela ta postopek. Ustavno sodišče tega Odloka ni razveljavilo, ampak ga je v nespremenjeni obliki pustilo v veljavi in tako tudi cesta, ki pelje preko tožnikom lastnih nepremičnin, ostaja uradno kategorizirana kot javna pot, kar tudi v naravi je, že več desetletij. Tudi niso pravilne navedbe tožnikov, da te ceste uporabljata le onadva, in da ta cesta ne bi izpolnjevala pogojev za kategorizacijo. Gre za javno cesto, ki jo uporabljajo številni okoliški prebivalci, njihovi obiskovalci in obiskovalci kopališča in stadiona, ker preko te ceste vodi glavna povezava med mestom Slovenske Konjice in stadionom in mestnim kopališčem. Povezuje pa tudi naselji Dobrava in Slovenske Konjice. Tukaj je tudi več vinogradov in sadovnjakov, tako da cesto redno uporabljajo tudi okoliški prebivalci. Ni pogojev za ukinitev te ceste, res pa je, da je potrebna obnove. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je na predlog tožene stranke izdalo začasno odredbo št. Z8/2009 z dne 4. 6. 2009, s katero je tožečima strankama prepovedalo kakorkoli ovirati izvedbo obnovitvenih del oziroma prometa na tej cesti. Delavce s cestnega podjetja sta tožnika večkrat nagnala in jim grozila ter postavljala ovire. Tudi sicer so irelevantne navedbe tožeče stranke o izvajanju gradbenih del na cesti, saj ta upravni spor ni namenjen razpravi o teh vprašanjih. Obnovo ceste je odredil komunalno cestni inšpektor z odločbo, št. 0611-008/2009-6(138) z dne 29. 6. 2009. Zoper toženo stranko je bila vložena tožba zaradi prenehanja vznemirjenja, katero je vodilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah pod številko P 19/2010. Prvostopno sodišče je s sodbo z dne 10. 1. 2012 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, saj gre za javno cesto, zato je tožena stranka upravičena do oprave obnovitvenih del. Takšna odločitev je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 426/2012 z dne 13. 9. 2012. Tudi navedbe glede objekta, ki s tem propada, so neresnične. Objekt propada zaradi dejstva, da ga lastniki (med katerimi sta tudi tožnika) na vzdržujejo, razen tega pa so vsi trije solastniki tega objekta že v večletnem sporu, kar še dodatno ovira izvedbo kakršnihkoli vzdrževalnih ali obnovitvenih del na tem objektu. Na njem je celo zaznamovana „črna gradnja“ oziroma prepoved razpolaganja na podlagi 152. člena, v zvezi s 159. členom ZGO. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presojo sodišča je inšpekcijski organ, kot prvostopenjski upravni organ, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankami postopka niti ni sporno, uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov v sodbo ne povzema, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločitev Ustavnega sodišča RS, št. U-I-113/08-10 z dne 2. 4. 2009, glede ugotovitve neskladja 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice, v kolikor je pod zaporedno številko 12 kategorizirana javna pot Konjice: Odsek Režabek v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1449, 1418 in 1419 k.o. …, ker je to v neskladju z Ustavo. Ne glede na to, da so ta zemljišča parc. št. 1449, 1418 in 1419 k.o. … dejansko v lasti tožečih strank, pa je dejstvo, da 12. člena tega odloka Ustavno sodišče ni odpravilo, kar pomeni, da je bil še vedno v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe in kot je med strankami nesporno, se je postopek razlastitve (ker ni bilo mogoče skleniti med solastniki pravnega posla) tudi nadaljeval in je to cestišče še vedno vpisano oziroma kategorizirano kot javna pot. Odločba Ustavnega sodišča tega člena odloka, kot zgoraj pojasnjeno ni odpravila, niti ni bila izdana kakšna druga odločba, s katero bi bila javna pot ukinjena. Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP 883041 oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na kategorizirani javni poti. Odločba je izdana na podlagi 57. člena Odloka o občinskih cestah, ki določa pravice in dolžnosti, ki jih ima pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest občinski inšpektor za ceste. Glede na to, da sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto, ovirala promet po tej cesti, je bila zakonito izdana odločba, ki tožnikoma prepoveduje nadaljnjo postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča. Brez pravne podlage je tudi sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. IV U 223/2009-10 z dne 1. 2. 2011 in sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 40/2009 z dne 13. 11. 2009, ker se ti dve sodbi nanašata na drugačno dejansko in pravno stanje.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.