Jedro

Tožnik se je pritožil zoper sodbo, s katero je bil tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zavrnjen. Čeprav je tožnik že plačal sodno takso za postopek na prvi stopnji, je dolžan plačati še sodno takso pritožbo zoper sodbo. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog.

Zoper sklep se pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da je bila sodna taksa že plačana in da je tako izpolnjena procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Slovenija je enotna država, pravosodje kot tretja veja oblasti je enotno za celotno državo. Zaradi stvarne pristojnosti, ko je iz opr. št. P 67/2009 nastala nova zadeva, ki se vodi pod opr. št. II Ps 1514/2012, gre še vedno za isto dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu s 350. členom ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi bila izdana sodba opr. št. II Ps 1514/2012 z dne 25. 11. 2012, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je toženec dolžan tožniku plačati 100.000,00 EUR. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje je izdalo tožniku plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, zoper katerega je tožnik pravočasno ugovarjal. O ugovoru je odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 4. 2013 in ugovor zavrnilo. Navedeni sklep je stvar pritožbene presoje.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik dosedaj še ni plačal sodne takse za pritožbo. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kopru plačal sodno takso za tožbo in sodbo, ne pa za pritožbo. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka za obravnavo same pritožbe. V danem primeru torej ne gre za to, da bi moral tožnik zaradi spremembe stvarne pristojnosti, ko se je spor iz Okrožnega sodišča v Kopru zoper prvotoženo stranko prenesel na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, dvakrat plačati sodno takso. Tožnik je plačal le sodno takso za vloženo tožbo in izdano sodbo, ne pa tudi sodne takse za pritožbo.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v skladu z Zakonom o sodnih taksah takso po tar. št. 2121 ZST-1 tudi pravilno odmerilo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ni pristojno sodišče, ki bi lahko odločalo o morebitnem obročnem odplačevanju sodne takse za pritožbo.