Jedro

Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.

Izrek

1. Pritožba tožeče stranke zoper sklep o zavrženju tožbenega zahtevka (pravilno: sklep o zavrženju tožbe v tem delu) (točka I.I. izreka izpodbijane odločbe) se z a v r n e kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi .

2. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje (točka I.II. izreka izpodbijane odločbe) se u g o d i , izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrglo tožbeni zahtevek po ugotovitvi, da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem št.police 59601 z začetkom zavarovanja 1.1.1995 in ne 1.2.1995 kakor je zapisano v polici, kar je tožena stranka dolžna priznati (točka I.I. izreka).

Hkrati je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 1.999.999,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.2.1999 do plačila in mu povrniti pravdne stroške (točka I.II. izreka). Tožnik se je poškodoval dne 27.1.1995, takrat pa še ni bil nezgodno zavarovan. Tožnik se je poškodoval dne 27.1.1995, takrat pa še ni bil nezgodno zavarovan.

Tožnika je oprostilo plačila sodnih taks (točka III.izreka).

Pritožil se je tožnik in izpodbijal sklep o zavrženju tožbenega zahtevka in sodbo, s katero je bil zavrnjen njegov dajatveni zahtevek. Uveljavljal je vse pritožbene razloge in predlagal razveljavitev odločbe.

Glede sklepa o zavrženju: sodišče bi moralo presojati o tem zahtevku, ker gre za zahtevek o obstoju pravnega razmerja (ugotovitev pričetka zavarovanja).To je predhodno vprašanje, ki je bilo sporno že pred pravdo. Toda tudi če se zahtevek začne z besedami "ugotovi se", to še ne pomeni, da gre za ugotovitveni zahtevek. Lahko se obravnava tudi kot oblikovalni, ker tožnik zahteva ugotovitev spremembe zavarovalne police glede začetka zavarovanja.

Glede zavrnilne sodbe: sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik je dne 16.12.1994 podpisal listino tožene stranke, na kateri piše, da je to ponudba za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje. Na tej listini je bil označen začetek zavarovanja 1.1.1995. Listino je podpisal tudi delavec tožene stranke.Tožnik je že ob podpisu plačal zavarovalno premijo. Listina je bila dne 16.12.1994 priporočeno poslana toženi stranki. Tega dne je torej šteti, da je tožena stranka prejela ponudbo. Tožena stranka je naknadno dopisala, da začne zavarovanje teči dne 1.2.1995. Kontrolo ponudbe je tožena stranka opravila dne 21.12.1994. Protispisna je ugotovitev sodišča, da je tožnik prejel polico 21.12.1994, če pa je bila spisana v Kopru šele dne 24.1.1995. Te police pa tožnik ni prejel in ne ve, kako je prišla na njegov naslov.

Dne 27.1.1995 je imel delovno nezgodo, hospitaliziran je bil več mesecev. Tako niti ni imel možnosti ugovarjati v roku 30 dni po prejemu police. Tožnik tudi ni prejel obvestila, s katerim bi ga naj tožena stranka obvestila o spremembi začetka zavarovanja. Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje so bili tožniku poslani šele s polico na njeni hrbtni strani. Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje pa je prejel šele na glavni obravnavi. Vprašanje je, če tožnika splošni pogoji o enostranskem spreminjanju dogovora sploh zavezujejo.

To je enostransko vsiljeno določilo, ki tožniku ni bilo znano in je v nasprotju s pravnim redom, zlasti s členom 11 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa enakopravnost udeležencev v obligacijskem razmerju in z 18.členom istega zakona,ki toženi stranki nalaga posebno poklicno skrbnost. Tožena stranka ni ravnala skrbno, ker je tožnikovo ponudbo obravnavala šele dne 21.12.1994, čeprav zavarovalnica obdela ponudbe do 20. dne v mesecu. Ker tožnik ni bil seznanjen s splošnimi pogoji, ti ne veljajo in je bila pogodba sklenjena, ko je njegova ponudba prispela k zavarovalnici, to je dne 16.12.1994. V dokaz tem trditvam tožnik predlaga lastno zaslišanje, zaslišanje njegove žene in zaslišanje agenta tožene stranke.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrženju pa ne. K točki 1. izreka: Ker ni predmet spora, ali je bilo zavarovalno razmerje sklenjeno ali ne (kar bi sicer bil predmet ugotovitvenega zahtevka) niti se ne zahteva ustanovitev takega razmerja (kar bi bil predmet oblikovalnega zahtevka), pač pa je med pravdnima strankama spor le glede datuma začetka trajanja (sicer nesporno obstoječega) zavarovalnega razmerja,kar je dejstvo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo zahtevek po ugotovitvi,da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zavarovanju z začetkom zavarovanja 1.1.1995 in ne z dne 1.2.1995.Ne gre za spor o obstoju ali neobstoju nekega razmerja,pač pa za spor o (ne)obstoju lastnosti nekega pravnega razmerja,kar pa ni dovoljeno uveljavljati z ugotovitveno tožbo.

Odločitev o zavrženju je pravilna in temelji na določbi 2.odstavka 288.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99. To, da ima tožnik iz zatrjevane dejanske podlage na razpolago dajatveni zahtevek (ki ga je tudi uvljevljal) in zato tudi nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, pa je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Opozoriti je le na neznatno procesno nepravilnost, ki sicer v ničemer ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe. Sodišče prve stopnje namreč ni povsem sledilo zapisu zakonske določbe in je zavrglo tožbeni zahtevek namesto da bi izreklo, da se zavrže tožba v določenem delu.

K točki 2. izreka: Sodba sodišča prve stopnje temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker se sodišče ni opredelilo do obstoja dveh bistvenih dejstev.

Prvo je, ali (in kdaj) je tožnik prejel splošne pogoje zavarovanja.Od tega je nadalje odvisna uporaba prava oz.vprašanje, ali bodo splošni pogoji zavarovanja uporabljeni kot vir prava za rešitev spora med pravdnima strankama.

Drugo vprašanje pa je,ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti pogodbe pod pogoji ponudbe.

Pri tem razlogi, zakaj ne more skleniti take pogodbe, po presoji sodišča druge stopnje niso bistveni. V primeru sklenitve pogodbe bi bil odnos med pogodbenima strankama namreč povsem avtonomno (in ne obvezno) ustanovljen, tožene stranke pa glede sklenitve pogodbe ne bi bremenila kontrahirna dolžnost v kakršnikoli obliki.

Ne zakon ne splošni pogoji zavarovanja pa ne določajo, da se pravočasnost obvestila presoja po datumu, ki je na listini z izjavo zapisan kot dan sestave listine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dne 16.12.1994 izpolnil listino, ki jo je šteti kot ponudbo zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe. Pismena ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni (2.odstavek 901.člena ZOR). Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena (3.odstavek 901. člena ZOR).Če tožnik ni prejel splošnih pogojev zavarovanja, se uporablja le zakon. Če je v takem primeru tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno (v skladu z določbami ZOR) obvestila, da ne more skleniti pogodbe pod ponujenimi pogoji, potem zavarovanje pod takimi pogoji pač ni bilo sklenjeno.

Če pa so bili tožniku splošni pogoji zavarovanja pravočasno predstavljeni, potem je bistveno vprašanje, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila (tokrat v skladu z določbami splošnih pogojev zavarovanja) o tem, da sklenjena pogodba ne bo v skladu s ponudbo.

V splošnih pogojih zavarovanja tožena stranka ponuja možnost, da se zavarovalna pogodba sklene kljub temu, da zavarovalnica v osmih dneh odkloni ponudbo, ker v pogojih dopušča, da pride do sklenitve zavarovalne pogodbe pod drugačnimi (s strani zavarovalnice ponujenimi) pogoji, če drugi (ki je najprej bil ponudnik) v določenem roku ne odkloni sklenitve pogodbe (z novo, s strani zavarovalnice ponujeno vsebino). To pa je potrebno upoštevati le, če se ugotovi, da je bil tožnik s splošnimi pogoji zavarovalnice seznanjen.

Za nameček glede na navedeno ni odveč poudariti določbe 1.odstavka 898.člena ZOR, po kateri mora biti dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje, neodvisen od izključne volje pogodbenikov, predvsem pa bodoč in negotov.

Ker je pravilna rešitev tega spora odvisna od dveh že omenjenih vprašanj, na kateri pa sodišče prve stopnje doslej še ni odgovorilo, je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (1.odstavek 370.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s členom 498 ZPP/99).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odločilo tudi o pritožbenih stroških tožeče stranke (3. odstavek 166.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99).