Jedro

Osebnega avtomobila Renault 19 ni mogoče šteti za stanovanje oziroma za drug tuj prostor po 36. členu Ustave Republike Slovenije. Za stanovanje oziroma drug tuj prostor bi bilo mogoče šteti samo posebej prirejeno prevozno sredstvo, ki se uporablja tudi kot stanovanje.

Določbe VI. odst. 215. člena ZKP o hišni preiskavi pa se uporabljajo le za preiskavo skritih prostorov v prevoznem sredstvu.

Izrek

r a z s o d i l o : Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici je oprostilo obdolženega M. M. obtožbe zaradi kaznivega dejanja po členu 262 KZ in odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka proračun.

Zoper sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka M. M. J. iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijane sodbe, tako da bi pritožbeno sodišče spoznalo obdolženca za krivega in mu izreklo denarno kazen.

Obdolženčev zagovornik odvetnik K. G. je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem predlogu, ki je bil posredovan tudi obdolžencu in njegovemu zagovorniku, predlagal zavrnitev pritožbe, s čimer se je strinjal tudi obdolženčev zagovornik.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb ocenilo, da ni nobenih pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi obdolženec preiskoval skrite prostore oškodovančevega avtomobila, za kar naj bi bila potrebna posebna sodna odredba, kajti iz zagovora obdolženca in izpovedi prič je razvidno, da je avtomobil pregledal samo vizuelno, oškodovanec sam mu je odprl prtljažnik, pokrov motorja in pokrov predala pri sovoznikovem sedežu v avtomobilu, pa tudi njegova sopotnika sta sama pokazala vsebino svojih nahrbtnikov.

Pravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da osebnega avtomobila ni mogoče šteti za stanovanje, oziroma za drug tuj prostor po 36. členu Ustave Republike Slovenije, pritožnica pa tudi ni navedla nobenih konkretnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče napraviti drugačen zaključek kot v izpodbijani sodbi. Po oceni pritožbenega sodišča so povsem pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da obdolženčevega vizuelnega pregleda avtomobila ni mogoče šteti za preiskavo stanovanja ali drugih prostorov, katere se uporablja za bivanje, v avtomobilu pa tudi posebnih skritih prostorov ni bilo, zato tudi ni bilo nobene potrebe po uporabi člena 215/VI ZKP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo okrožne državne tožilke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.