Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odlog izvršbe je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.
I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnice, da obdrži pravico do najema stanovanja, posameznega dela stavbe 000, z dne 5. 10. 2015. 2. Dolžnica se je po pooblaščenki pravočasno pritožila zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma njegovo spremembo tako, da dolžnica obdrži pravico do najema stanovanja še tri leta od dneva prodaje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil predlog, da bi imela pravico stanovati v stanovanju kot najemnica še tri leta od dneva prodaje, vložen po izteku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi. Nasprotuje pa stališču prvostopenjskega sodišča, da ima odlog izvršbe naravo mirovanja in ne prekinitve postopka, kar je odločilno za tek roka iz drugega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
5. Odlog izvršbe je začasni zastoj izvršilnega postopka, do katerega pride na predlog ene izmed strank in vpliva na opravo izvršilnih dejanj. ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, v členih 71 do 75 govori le o odložitvi izvršbe. Zato je treba glede teka rokov smiselno uporabiti določbe ZPP, v zvezi s čimer se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je odlog mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka. O mirovanju postopka sodišče ne odloča po uradni dolžnosti (kot je to predpisano za prekinitev postopka), temveč na predlog stranke, enako kot tudi o predlogu za odlog izvršbe. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov. Takšno stališče je že oblikovano v sodni praksi (prim. sklepe VSL II Cpg 804/2005 z dne 27. 9. 2005, I Ip 3261/2011 z dne 19. 9. 2011, III Ip 696/2012 z dne 11. 6. 2012, VSK I Ip 478/2007 z dne 24. 4. 2007).
6. Glede na to, da ob smiselni uporabi prvega odstavka 210. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) v primeru mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnice, vložen po izteku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).