Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
Tožbi se ugodi, sklep Župana Občine Piran, št. 422-30/2010 z dne 14. 5. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Županu tožene stranke, da jo odstopi v odločanje pristojnemu organu občinske uprave.
Župan Občine Piran je s sklepom navedenim v uvodu te sodbe odločil, da se zavrne vloga tožeče stranke za podaljšanje oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjski objekt na naslovu ... V obrazložitvi navaja, da je bila tožeča stranka s sklepom št. 422-151/2008 z dne 9. 2. 2009 oproščena plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pet letno obdobje, ki se je izteklo dne 30. 4. 2010. Na podlagi 3. odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, RS 24/92-odl.US in 44/97 - ZSZ) začne teči 5-letna upravičenost za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Ker je 5-letni rok od vselitve tožeče stranke v njeno stanovanjsko hišo potekel, zakonodaja pa ne predvideva možnosti podaljšanja oprostitve plačila, tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje oprostitve.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeni sklep iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja razloge, zaradi katerih se ji zdi odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča krivična in ugotavlja, da je tudi neto tlorisna površina prostorov navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno določena. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep tožene stranke odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, pojasnjuje utemeljenost izpodbijanega sklepa ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
Predmet upravnega spora je tožba tožeče stranke zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena vloga za podaljšanje oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjski objekt na naslovu ..., ki je v lasti tožeče stranke.
V upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava - 1. in 2. odstavek 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami, 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 60/07 in 67/07 – ZLS). Na drugi stopnji pa odloča župan, če ni z zakonom drugače določeno. Po 68. členu ZLS odločajo organi občine v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine pa odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84 do 44/97 – ZSZ) v 2. odstavku 62. člena določa, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu iz 1. odstavka občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (Uradne objave Primorskih novic št. 48/03, 10/04, 45/05, 6/07, 52/07, 28/08, 01/09, 30/09 in 08/10) sicer v 3. odstavku 15. člena določa, da o oprostitvi letnega plačila nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca v primerih iz 3. odstavka tega člena odloča Župan Občine Piran na predlog občinskega organa pristojnega za odmero nadomestila. Navedeno določilo Odloka pa je neskladno s citiranimi zakonskimi določbami ZLS in ZSZ, zato je sodišče pri odločanju o zadevi uporabilo neposredno zakon, ki ureja to področje odločanja (exceptio illegalis). V tej upravni zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po citiranih določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ. Po določbi 1. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 126/07 in 65/08 – ZUP) se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. Izdaja odločbe po stvarno nepristojnem organu je torej taka bistvena pomanjkljivost, zaradi katere presoja pravilnosti uporabe materialnih in procesnih predpisov ni mogoča. Glede na navedeno je sodišče v skladu s 1. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl.US, 107/09-odl.US in 62/10 – ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s 3. odstavkom istega člena vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek.