Jedro

Ker preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja ni odločanje o upravni stvari in ne odločanje v upravnem postopku, ne pridejo v poštev določbe ZUP glede vsebine zapisnika v zvezi s povzemanjem tožnikovih odgovorov na zastavljena vprašanja. Sprejeta ocena o ustnem delu obravnavanega izpita ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker je tožena stranka tožniku omogočila sodno varstvo, posledično pa tudi ni stvar upravnega spora.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za ponovno opravljanje ustnega dela strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (1. odstavek izreka) in ugotovila, da ni bilo posebnih stroškov postopka (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 28. 2. 2020 podal vlogo za ponovno opravljanje ustnega dela strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, in sicer s področij insolvenčno pravo in splošna pravna znanja pred spremenjeno izpitno komisijo. Navedel je, da je bil na ustnem delu izpita 20. 1. 2020 na področju ekonomska znanja ocenjen z oceno "uspešno", na področjih insolvenčno pravo in splošna pravna znanja pa z oceno "neuspešno". Meni, da je na vprašanja na ustnem delu področja insolvenčno pravo odgovarjal pravilno, zato ob dejstvu, da je na pisnem delu s tega področja dosegel 92% točk, ocenjuje, da bi moral tudi ta del izpita opraviti z oceno "uspešno". Navedel je še, da je zapisnik o ustnem delu izpita nepopoln, saj ne vsebuje njegovih odgovorov na zastavljena vprašanja in argumentov izpitne komisije glede podlage za sprejem končne izpitne ocene, kar mu onemogoča, da bi dokazal svoje odgovore in izpodbijal ugotovitve te komisije. Kot neustrezno ocenjuje tudi sestavo izpitne komisije, saj sta bila dva člana stečajna upravitelja, kar po tožnikovem mnenju predstavlja konflikt interesov, ob splošno znanih dejstvih, da je upraviteljev preveč, pa tudi okoliščino, ki vzbuja dvom o videzu nepristranskosti. Tožnik dodaja, da je na novembrskem izpitnem roku uspešno opravil pisni del izpita s področij ekonomska znanja in splošna pravna znanja, neuspešno ocenjen pisni del izpita s področja insolvenčno pravo pa pripisuje dejstvu, da so morali kandidati po dvajsetih minutah zaradi napake v tisku zamenjati izpitne pole za področje ekonomska znanja, kar je pomenilo manj časa za pisanje.

3. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik 13. 4. 2016 prvič pristopil k opravljanju navedenega strokovnega izpita in bil pri pisnem delu izpita neuspešen na vseh treh področjih, zaradi česar ni izpolnjeval pogojev za pristop k ustnemu delu izpita. Drugič je tožnik pristopil k izpitu dne 13. 2. 2018, ko je bil uspešen le na področju insolvenčno pravo, zaradi česar ni izpolnjeval pogojev za pristop k ustnemu delu izpita. Ob tretjem pristopu k izpitu 19. 11. 2019 je bil na pisnem delu uspešen na področjih splošna pravna znanja in ekonomska znanja, neuspešen pa na področju insolvenčno pravo. Tožniku je bilo na naslednjem izpitnem roku januarja 2020 dovoljeno ponavljanje pisne naloge s področja insolvenčno pravo, ki jo je uspešno opravil 14. 1. 2020, zaradi česar je 20. 1. 2020 pristopil k ustnemu delu izpita. Iz s tem povezanega zapisnika izhaja, da je bil tožnik na ustnem delu izpita na področjih insolvenčno pravo in splošna pravna znanja ocenjen "neuspešno", na področju ekonomska znanja pa "uspešno". Zato se po presoji tožene stranke skladno s četrtim odstavkom 15. člena Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (Uradni list RS, št. 76/08, 7/11, v nadaljevanju Pravilnik) šteje, da izpita ni opravil. Zaradi stališča, da Pravilnik v primerih, ko je kandidat neuspešen na dveh področjih ustnega izpita, ne dovoljuje ponavljanja neuspešno opravljenega dela izpita, ampak izrecno določa, da ni opravljen celotni izpit, je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za ponovno opravljanje ustnega dela strokovnega izpita s področij insolvenčno pravo in splošna pravna znanja pred spremenjeno izpitno komisijo. Presodila je namreč, da Pravilnik ne predpisuje izjem od navedenega določila in da drugačne odločitve ne terjajo niti okoliščine, ki jih tožnik navaja v svoji vlogi.

_Tožbene trditve_

4. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ugoditev zahtevku tako, da se mu omogoči ponovno opravljanje ustnega dela izpita za upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije na področjih insolvenčno pravo in splošno pravno področje, pred spremenjeno komisijo. Priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

5. Tožnik uvodoma pojasnjuje, da so izpitno komisijo dne 20. 1. 2020 sestavljali člana sodnica A. A. in stečajni upravitelj B. B. ter odvetnik in stečajni upravitelj C. C. kot predsednik komisije. Kljub primernim vprašanjem in ustreznim tožnikovim odgovorom, naj bi mu navedena članica izpitne komisije dala oceno neuspešno. Predsednik komisije naj bi postavljal zelo zahtevna vprašanja, zaradi česar tožnik meni, da je bil namen izpraševalca v "sesutju kandidata". Tretji (ekonomski) del ustnega izpita naj bi tožnik uspešno opravil. 6. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je razvidno, da bi morali biti v zapisniku o poteku izpita navedeni tudi tožnikovi odgovori, sicer ni jasno, kako je komisija ocenila znanje. Poleg tega naj ne bi bila obrazložena ocena izpraševalcev, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka ter kršitev pravic do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena in sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

7. Tožnik problematizira tudi sestavo izpitne komisije in meni, da njen član ne sme biti hkrati stečajni upravitelj, saj soodloča o tem kdo bo opravljal tako funkcijo, čeprav "ima zasebni interes, ki pomeni vsaj posredno premoženjsko korist od tega, da je stečajnih upraviteljev čim manj".

_Odgovor na tožbo_

8. V odgovoru na tožbo tožena stranka uvodoma pojasnjuje, da so bile z odločbo s številko 705-15/2016 z dne 13. 12. 2019, ki je bila tožniku osebno vročena 23. 12. 2019, določene časovne in krajevne okoliščine pisnega in ustnega dela izpita ter sestava izpitne komisije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tožnik 19. 11. 2019 opravljal strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter da je bil pri pisnem delu ocenjen uspešno na področjih splošna pravna znanja in ekonomska znanja, neuspešno pa na področju insolvenčno pravo. Na podlagi 13. člena Pravilnika je bilo tožniku z navedeno odločbo dovoljeno ponavljanje pisne naloge s področja insolvenčno pravo. Tožnik je 14. 1. 2020 pristopil k pisnemu delu izpita s tega področja, ker ga je uspešno opravil, pa je lahko 20. 1. 2020 pristopil k ustnemu delu izpita.

9. Tožena stranka se strinja s tožnikovo navedbo, da Pravilnik ne ureja možnosti pritožbe kandidata, ki ni zadovoljen z izpitno oceno. Opozarja, da takim kandidatom svetuje vložitev predloga za izdajo odločbe, na podlagi katere jim bo omogočeno sodno varstvo, kar je storila tudi v obravnavani zadevi. Zato meni, da je bila spoštovana tožnikova pravica do sodnega varstva, kljub temu da Pravilnik ne ureja pritožbenega postopka.

10. V zvezi s tožbenim očitkom, da zapisnik o poteku ustnega dela izpita ni sestavljen tako, da bi tožnik lahko preizkusil pravilnost končne ocene izpitne komisije, tožena stranka pojasnjuje, da se zapisnik sestavi na obrazcu v prilogi Pravilnika. Njegovo vsebino natančno določa 17. člen Pravilnika, ki po prepričanju tožene stranke ne zahteva, da bi moral biti zapisnik sestavljen tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti in da bi vseboval vse izjave.

11. Iz nadaljnjih trditev je razvidno, da je ocenjevanje kandidatovih ustnih odgovorov stvar akademske presoje, v katero tožena stranka ne more posegati, kar pomeni, da izpitno ocenjevanje ni upravna zadeva. Po stališču tožene stranke gre za strokovno presojo predsednika in članov izpitne komisije, ali je kandidat na izpitu izkazal dovolj visok nivo znanja in usposobljenosti za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.

12. Tožena stranka opozarja, da je bil tožnik s sestavo izpitne komisije seznanjen že z odločbo z dne 13. 12. 2019, zoper katero bi lahko vložil tožbo v upravnem sporu v primeru dvoma v nepristranost dveh članov izpitne komisije, ker opravljata funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacij. Ugotavlja, da tožnik ni izkoristil sodnega varstva zoper navedeno odločbo, poleg tega iz zapisnika o opravljanju izpita niso razvidne njegove pripombe na sestavo izpitne komisije in opozorila na morebitno nasprotje interesov na ustnem delu izpita pred začetkom odgovarjanja na vprašanja izpitne komisije. Iz spisa, ki se nanaša na zadevo, tudi ni razvidno, da bi tožnik kadarkoli predlagal izločitev predsednika ali članov izpitne komisije. Tožena stranka še pojasnjuje, da je seznam upraviteljev javno objavljen, zaradi česar bi tožniku pred opravljanjem izpita moralo biti znano dejstvo, da sta dva člana izpitne komisije upravitelja. Glede na navedeno meni, da je tožnikova zahteva za ponavljanje ustnega dela izpita pred spremenjeno izpitno komisijo, ker dva od članov opravljata funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave, prepozna.

13. Iz navedb v odgovoru na tožbo je še razvidno, da tožena stranka nima vpliva na ocenjevanje predsednika in članov izpitne komisije. Gre za strokovno presojo članov izpitne komisije, ki so strokovnjaki s področja prava in ekonomije. Predsednike in člane izpitnih komisij minister za pravosodje v skladu s Pravilnikom imenuje izmed pravnih in ekonomskih strokovnjakov. Pri imenovanju članov izpitne komisije ravna tožena stranka z veliko skrbnostjo, zaradi zagotavljanja visoke strokovnosti pa pred tem zaprosi pravosodne organe, zbornice, združenja in fakultete, da podajo predloge ustreznih strokovnjakov, ki so glede na svojo strokovnost in reference primerni za sodelovanje v izpitnih komisijah. Poudarja, da lahko kandidat po opravljenem strokovnem izpitu začne s samostojnim opravljanjem funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, kar izpitni komisiji nalaga veliko odgovornost pri oceni, ali je kandidat za to ustrezno usposobljen. V zvezi s tožnikovim očitkom glede arbitrarnega ocenjevanja izpitne komisije tožena stranka pojasnjuje, da so pri ustnem delu izpita prisotni predsednik izpitne komisije ter dva člana in zapisnikar, kar po mnenju tožene stranke omejuje možnost predsednika ali članov izpitne komisije za pristransko ocenjevanje. Izpitna komisija odloča kot kolegijski organ, pri čemer izpraševalec posameznega dela izpita pri določanju končne ocene ni samostojen, ampak gre za skupno odločitev izpitne komisije, kar dodatno prispeva k objektivnosti ocenjevanja.

_Pripravljalne vloge_

14. V prvi pripravljalni vlogi je tožnik izpostavil, da je bistvena kršitev postopka podana kljub temu, da Pravilnik ne predvideva zapisa odgovorov kandidatov. Opozarja, da je bilo ocenjevanje arbitrarno, saj iz zapisnika niso razvidni tožnikovi odgovori, ki jih tožena stranka za nameček ni niti strokovno utemeljila. Poleg tega sta bila dva člana stečajna upravitelja, kar je po tožnikovem mnenju nezdružljivo s funkcijo člana izpitne komisije, saj s tem ni zagotovljen videz nepristranskosti. V odločbi glede sestave izpitne komisije naj ne bi bilo navedeno, da sta dva izpraševalca stečajna upravitelja, s čimer naj bi bil tožnik seznanjen šele po opravljanju ustnega dela izpita. Javna dostopnost seznama upraviteljev naj ne bi pomenila, da je bil ali bi moral biti poznan tudi tožniku. Meni, da bi morala tožena stranka zaradi transparentnosti v odločbi o dovolitvi pristopa k izpitu navesti, kdo izmed članov komisije je stečajni upravitelj.

15. Tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi ponavlja stališče, da je sestavila zapisnik skladno s Pravilnikom in da ocenjevanje izpitne komisije ne more biti predmet sodne presoje. Ne strinja se s tožnikovim stališčem, da upravitelj ne sme biti član izpitne komisije in da nasprotno vzbuja dvom o videzu nepristranosti, in meni, da veljavni predpisi ne določajo nezdružljivosti funkcije upravitelja s članstvom v izpitni komisiji. Ponavlja, da pri imenovanju članov izpitne komisije ravna skrbno zaradi zagotavljanja visoke strokovnosti članov izpitnih komisij.

16. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi ponavlja trditve v zvezi z nezdružljivostjo funkcije stečajnega upravitelja in člana izpitne komisije.

17. V drugi pripravljalni vlogi je tožena stranka še navedla, da opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja sam po sebi ne zadošča, da je nekdo lahko imenovan za upravitelja; gre le za enega od taksativno naštetih pogojev, da oseba pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. Zato meni, da je izpit za opravljanje funkcije upravitelja primerljiv z ostalimi strokovnimi izpiti, torej tudi pravniškim državnim izpitom.

_Presoja tožbe_ **K I. točki izreka:**

18. Tožba ni utemeljena.

19. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

20. Dovoljenje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja je urejeno z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v 108. členu določa pogoje za izdajo tega dovoljenja. Eden izmed pogojev je tudi opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja (6. točka drugega odstavka 108. člena). Na podlagi 1. točke prvega odstavka 114. člena ZFPPIPP je minister za pravosodje izdal Pravilnik, ki v 7. členu določa, da se izpit opravlja pred tričlansko komisijo, njenega predsednika in člane za posamezna področja (ki so določena v 4. členu) pa imenuje minister izmed pravnih in ekonomskih strokovnjakov (predpisana je tudi minimalna stopnja izobrazbe pravne in ekonomske smeri).

21. V obravnavani zadevi ni sporno, (1) da je tožnik pristopil k opravljanju omenjenega strokovnega izpita1, (2) da je bil pri pisnem delu ocenjen uspešno na področjih splošna pravna znanja in ekonomska znanja, neuspešno pa na področju insolvenčno pravo, (3) da je pisni del izpita s področja insolvenčno pravo uspešno opravil 14. 1. 2020 in (4) da je bil na ustnem delu izpita 20. 1. 2020 na področjih insolvenčno pravo in splošna pravna znanja ocenjen neuspešno, na področju ekonomska znanja pa uspešno.

22. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je razvidno, da je oceno o neuspešnem opravljanju izpita sprejela na podlagi 7. člena Pravilnika imenovana komisija, katere člana sta bila, kot med strankama ni sporno, tudi dva strokovnjaka s predmetnega področja. Sestava izpitne komisije je bila določena z odločbo z dne 13. 12. 2019 (tožniku je bila vročena 17. 12. 2019), v zvezi s katero pa tožnik ni izkoristil zagotovljenega varstva v upravnem sporu. Že zato ni utemeljen tožbeni očitek, da odločanje komisije ni bilo nepristransko, ker sta bila navedena člana stečajna upravitelja. Poleg tega po presoji sodišča taka sestava komisije ne nasprotuje niti citiranim določbam Pravilnika.

23. Po tožnikovem stališču je bilo ocenjevanje izpitne komisije arbitrarno tudi zato, ker zapisnik ne vsebuje (tožnikovih) odgovorov na zastavljena vprašanja in s tem povezane strokovne utemeljitve izpitne komisije.

24. Skladno s 17. členom Pravilnika se o poteku izpita za vsakega kandidata posebej vodi zapisnik na obrazcu št. 2, ki je kot priloga sestavni del tega Pravilnika in je objavljen skupaj z njim (prvi odstavek 17. člena Pravilnika). Zapisnik vsebuje osebne podatke kandidata, sestavo komisije, datum opravljanja pisnega dela izpita, vprašanja ustnega dela izpita za posamezna področja, ocene pisnega in ustnega dela (drugi odstavek 17. člena Pravilnika). Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije in zapisnikar (tretji odstavek 17. člena Pravilnika).

25. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je razvidno, da je bil zapisnik z dne 20. 1. 2020 sestavljen skladno s citiranimi določbami Pravilnika, česar tožnik ne izpodbija določno. Poleg tega tak način sestave zapisnika po presoji sodišča upošteva izhodišče, da navedena komisija izvede strokovni preizkus na podlagi strokovne presoje, v zvezi s katero je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, namreč ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah.2 Po prepričanju sodišča gre tudi pri oceni ustnega dela izpita v obravnavani zadevi za strokovno oceno vseh članov izpitne komisije. Ker preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku, kot je obravnavani, ni odločanje o upravni stvari in torej tudi ne odločanje v upravnem postopku, po presoji sodišča ne pridejo v poštev niti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) glede vsebine zapisnika v zvezi s povzemanjem tožnikovih odgovorov na zastavljena vprašanja (drugi odstavek 67. člen ZUP3). Sprejeta ocena o ustnem delu obravnavanega izpita tako ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker je tožena stranka tožniku omogočila sodno varstvo, posledično pa tudi ni stvar upravnega spora. Ob takih okoliščinah nista bili kršeni tožnikovi pravici iz 25. in 23. člena Ustave.

26. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

27. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

28. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 V skladu z 10. členom Pravilnika je izpit sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Uspešno opravljen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Ustni del izpita skladno s 14. členom Pravilnika zajema zagovor celotne pisne naloge in preverjanje znanja kandidata na vseh treh področjih. Ustni odgovori za posamezno področje izpita se ocenijo posebej z oceno kot »uspešno« ali »neuspešno« in kandidat izpit opravi, če so vsa področja pisne naloge in ustnega dela izpita ocenjeni kot uspešni (prvi in drugi odstavek 15. člena Pravilnika). Če je kandidat na ustnem delu izpita ocenjen neuspešno z enega področja, lahko na podlagi tretjega odstavka 15. člena v naslednjem izpitnem roku ponavlja ustni del izpita samo s tega področja. Ponovitev se ne šteje za novo opravljanje izpita. Če kandidat ponovitve ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil (tretji odstavek 15. člena Pravilnika, ki je veljal v času odločanja upravnega organa). Če je kandidat negativno ocenjen z najmanj dveh področij ustnega dela izpita, se šteje, da celotnega izpita ni opravil (četrti odstavek 15. člena Pravilnika, ki je veljal v času odločanja upravnega organa). 2 Na primer v sklepu I Up 203/2017 z dne 4. 10. 2017 (9. točka obrazložitve). 3 Skladno z navedeno določbo mora zapisnik obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav.