Jedro

V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je na Okrajno sodišče v Tolminu vložil predlog za potrditev smrti pogrešanca A. A. z zadnjim stalnim bivališčem na naslovu ..., Italija.

2. Okrajno sodišče v Tolminu Vrhovnemu sodišču predlaga, naj v skladu s prvim in četrtim odstavkom 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) določi krajevno pristojno sodišče v tej zadevi. V predlogu navaja zadnji znani naslov pogrešanega ..., Italija, ki izhaja iz zemljiške knjige. Na podlagi razpoložljivih podatkov pa ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti datuma ter kraja rojstva. Tudi niso znani podatki o smrti nasprotnega udeleženca in njegovih dedičih. Znano je le to, da je v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik nepremičnine parc. št. 1072/3 k.o. ...

3. Za odločanje v tej nepravdni zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

4. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca oziroma pogrešanca. Prav tako niso znani podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine v k.o. 2231 Kamno.

5. Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča oziroma pravo začasnega prebivališča; če tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker pa je pogrešanec za mrtvega zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer1. 6. V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Razen tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta2. 1 Tako tudi v sklepih Vrhovnega sodišča I R 144/2022 z dne 19. 10. 2022 in I R 84/2023 z dne 24. 5. 2023 in številnih drugih v istovrstnih oziroma podobnih primerih. 2 Primerjaj citirana sklepa Vrhovnega sodišča.