Jedro

Za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, je pristojen minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo.

Stavka je nezakonita, če stavkovna pravila niso bila dogovorjena, ker ni bila podana izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo tako, da je ugotovilo, da je bila stavka kontrolorjev letenja in operaterjev podatkov o letih zrakoplovov, ki jo je organiziral in izvedel S. dne 11.7.2001, s pričetkom ob 14.30 uri in trajanjem do 15.36 ure in je bila uradno preklicana dne 17.7.2001, nezakonta (točka 1 izreka sodbe); obenem pa sklenilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka (točka 2 izreka sodbe).

Zoper to sodbo se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka po določbi 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi, izpodbijano sodbo pa tako spremeni, da zavrne zahtevek predlagatelja, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je sodba nepravilna in nezakonita. Namreč sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, zakaj predlagatelj ni ugovarjal podpisu dogovora o stavki z dne 30.5.2001 za prvo stavko, ki je bila napovedana za dne 11.6.2001 in je bila napovedana ministru; nadalje sodišče ni ugotovilo, na kakšen način je g. K. povedal nasprotnemu udeležencu, da je preklican in že podpisan dogovor o stavkovnih pravilih in ali ga je opozoril na pravne posledice, da je potrebno skleniti nov dogovor o strokovnih pravilih, poleg tega pa tudi ni upoštevalo sodišče prve stopnje napotilo pritožbenega sodišča glede uporabe določil 5. člena Zakona o letalstvu v zvezi s pristojnostjo Uprave RS za civilno letalstvo in Zakona o delavcih v državnih organih, kaj se šteje za delodajalca v smislu 16. člena Zakona o letalstvu. Nadalje navaja, da sodišče prve stopnje nima vseh odločilnih razlogov, zaradi česar je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, in se ne da preizkusiti. Namreč priča M. K. je celo povedal, da nasprotnega udeleženca ni opozoril na pravne posledice. Poleg tega pa ni jasno obrazložilo vse elemente pravne zmote. Za pravno zmoto gre, če nekdo iz opravičljivih razlogov ne ve za določeno dolžnost oz. obveznost. Nasprotni udeleženec meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj Zakon o letalstvu v 2. odst. 5. člena določa, da Uprava RS za civilno letalstvo ne le opravlja upravne strokovne naloge, pač pa opravlja tudi druge zadeve v zvezi s civilnim letalstvom; v te zadeve je treba šteti tudi sprejem stavkovnih pravil. Nadalje meni, da ni bil kršen niti 11. člen Zakona o stavki, saj so stavkovna pravila obsegala tudi varnostni načrt in je bilo v pravilih opredeljeno zagotavljanje varnosti zračnega prometa, v skladu s 16. členom Zakona o letalstvu. Po mnenju nasprotnega udeleženca izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opraviti tudi med stavko, ni bila potrebna, in nasprotni udeleženec ni zagrešil nobene bistvene kršitve določb Zakona o stavku ali Zakona o letalstvu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP/99 in 96/2002 ter 2/2004, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju na njih v celoti sklicuje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami nasprotnega udeleženca zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno ter obširno obrazložilo ugoditev predlogu predlagatelja za ugotovitev nezakonitosti stavke in s takimi dejanskimi in pravnimi zaključki ter s tako obrazložitvijo soglaša pritožbeno sodišče. Nasprotni udeleženec pa v pritožbi ni podal nobenega dokaza iz nekrivdnih razlogov po 1. odst. 337. člena ZPP, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja, in ki bi lahko povzročil drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kot jo je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Namreč bistvenega in odločilnega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe je pravilna ugotovitev in pravilno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je bil za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, pristojen le takratni minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo. Nasprotni udeleženec je s tem, ko ni sklenil stavkovnih pravil z delodajalcem, ki je v konkretnem primeru pristojen zanj minister, čeprav je bil na to večkrat pisno opozorjen, kot izhaja iz listin v spisu (priloge A/15, A/17, A/19, A/20), kršil 4. odst. 16. člena Zakona o letalstvu (ZLet - Ur.l. RS št. 18/91 z dne 14.3.2001), ki določa, da stavkovna pravila dogovorita reprezentativni sindikat in delodajalec. Ta kršitev pa ima za posledico nezakonitost stavke. Po izjavah obeh zaslišanih prič K. in B., kot tudi iz same vsebine dogovora o strokovnih pravilih (dokaz A/3) izhaja, da gre za predpis splošne narave, ki se nanaša na določitev pravil in postopkov v zvezi s stavko na splošno, ne pa za konkretno stavko, določeno za konkretno časovno obdobje in s konkretnimi stavkovnimi zahtevami. Dogovor o stavkovnih pravilih torej ni bil sklenjen za konkretno stavko, ki je bila napovedana za 11.6.2001, niti za sporno stavko dne 11.7.2001. Za vsako posamično stavko bi bilo potrebno skleniti nov dogovor o stavkovnih pravilih, saj stavkovni dogovor, sklenjen za prejšnjo stavko, za novo stavko ne velja. Tako je bila stavka z dne 11.7.2001 nezakonita, tudi iz razloga, ker za to konkretno stavko ni bil sklenjen nikakršen dogovor o stavkovnih pravilih. Prav tako pa je bil kršen tudi 1. odst. 16. člena Zakona o letalstvu, ki določa, da osebje, ki dela v navigacijskih službah zračnega prometa letalstva in drugo osebje, uresničuje pravico do stavke ob zagotavljanju varnosti zračnega prometa, v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko. Med stavko mora biti zagotovljena varnost zračnega prometa v skladu z določbami tega zakona ter drugimi predpisi in letalskimi standardi ter priporočili in dogovorjenimi stavkovnimi pravili. Stavkovna pravila niso bila dogovorjena, prav tako pa tudi varnost zračnega prometa ni bila zagotovljena v skladu z določili Zakona o stavki (Ur.l. SFRJ št. 23/91, ki v 11. členu v 3. odst. določa, da se stavka napove funkcionarju, ki vodi organ oz. organizacijo, tako da se mu pošlje sklep o začetku stavke in izjava o načinu opravljanja del in naloge, ki se morajo kot bistvene opravljati tudi med stavko in sicer 7 dni pred začetkom stavke. Namreč zakon o letalstvu je lex specialis v odnosu do zakona o stavkah, ki v 2. odst. 16. člena določa, katere polete mora stavkajoče osebje zagotoviti tudi med stavko. Stavka je bila najavljena 15 dni pred začetkom, tako kot določa 16. člen tega zakona in kot izhaja iz napovedi z dne 26.6.2001, vendar pa ta napoved ni vsebovala izjave o načinu opravljanja del in naloge med stavko, ampak le navedbo, "da v času stavke varnost letalskega prometa ne bo zmanjšana zaradi stavke (dokaz A/8). S takim ravnanjem, ko stavkovna pravila niso bila dogovorjena, izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko, pa ni bila podana, je stavka potekala v nasprotju s 7. in 11. členom Zakona o stavki in 16. členom Zakona o letalstvu, zato je nasprotni udeleženec kršil tudi mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, katerih izpolnjevanje določa tudi 7. člen Zakona o stavki.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu (362. člen ZPP), saj je zaslišalo kot pričo M. K. in G. B., pridobilo tudi pravno mnenje Službe za zakonodajo Vlade RS z dne 5.7.2001 in da je bil G. B. seznanjen o tem, da K. ni pooblaščen za podpis stavkovnih pravil, vendar je sindikat štel, da gre pri tem samo za zavlačevanje in preprečitev stavke, kar kaže na to, da so bila obvestila pravilno razumljena, vendar niso bila upoštevana, zato pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da ne more biti govora o pravni zmoti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je bilo priči G. B. popolnoma jasno, da je z uveljavitvijo zakona o letalstvu bilo potrebno skleniti dogovor o stavkovnih pravilih, saj je celo sam izpovedal, da so pred tem zakonom veljala samo navodila stavkovnega odbora za izvedbo stavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da nasprotni udeleženec ni mogel biti v zmoti glede tega, da je potrebno skleniti nov dogovor z delodajalcem, saj je bil o tem obveščen s strani K., pa tudi s strani ministrstva za promet, tako kot izhaja iz dokazov v spisu - dopis z dne 29.6.2001 (dokaz A/15), dopis z dne 2.7.2001 (dokaz A/17), dopis z dne 9.7.2001 (dokaz A/19) in z dne 10.7.2001 (dokaz A/20). Iz teh dopisov izhaja tudi obveznost organizatorja stavke, da zagotovi varnost zračnega promet v skladu z dogovorjenimi stavkovnimi pravili, ki morajo biti dogovorjena z delodajalcem, in tudi zagotovitev predpisane varnosti zračnega prometa v skladu z določili Zakona o letalstvu, ki je takrat pričel veljati. Iz tega torej sledi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi upoštevalo vsa opozorila pritožbenega sodišča, zato v tem delu ni utemeljena pritožbena navedba nasprotnega udeleženca.

Poleg tega ugotavlja pritožbeno sodišče, da ima izpodbijana sodba sodišča prve stopnje vsa odločilna dejstva, ki niso med seboj v nasprotju, in nima takih pomanjkljivosti, da se ne bi dala preizkusiti, kot to zmotno meni pritožba, zato ni sodišče prve stopnje bistveno kršilo določb postopka po točki 14., 2. odst. 339. člena ZPP.

Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa niso utemeljene, saj mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi le navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (1. odst. 360. člena ZPP).

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka te sodbe.