Jedro

Po razumljivih razlogih sklepa ugotovitve sodišča prve stopnje temelje na izčrpnem izvidu in mnenju izvedenca psihiatra, ki je v končnem potrdil potrebo po pritožnikovem nadaljnjem zdravljenju in hkrati, kot neustrezno zavrnil možnost pritožnikove namestitve v katerem od socialno varstvenih zavodov. Glede na to in ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v času izvajanja ukrepa pritožnik že dvakrat davil medicinskega tehnika, duševna motnja pa je na učinek zdravil, ki jih jemlje pritožnik, odporna, povzeto dobro počutje iz pritožbene obrazložitve ne odpravlja nevarnosti, da bi pritožnik storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje ali telo.

Izrek

I. Pritožba D. Š. se zavrne kot neutemeljena.

II. D. Š. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 14. 4. 2021 po drugem odstavku 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da ostane v veljavi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen D. Š.. To je bilo storjeno s sklepom I Ks 5777/2018. 2. Zoper sklep se je D. Š. pritožil z vlogama, ki ju je sodišče prve stopnje prejelo 19. 4. 2021 in 11. 5. 2021. Razumeti je, da nasprotuje ugotovljenim odločilnim dejstvom in v tem smislu predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da navedeni varnostni ukrep odpravi ali da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v obeh vlogah zatrjuje, da se počuti dobro, da trikrat na teden telovadi, da samostojno skrbi za osebno higieno in da zato varnostni ukrep, ki traja že tri leta ni več potreben. Razen tega ni zadovoljen s pogoji bivanja v zavodu in ne s strokovno pomočjo postavljenega zagovornika.

5. Po razumljivih razlogih sklepa ugotovitve sodišča prve stopnje temelje na izčrpnem izvidu in mnenju izvedenca psihiatra, ki je v končnem potrdil potrebo po pritožnikovem nadaljnjem zdravljenju in hkrati, kot neustrezno zavrnil možnost pritožnikove namestitve v katerem od socialno varstvenih zavodov. Glede na to in ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v času izvajanja ukrepa pritožnik že dvakrat davil medicinskega tehnika, duševna motnja pa je na učinek zdravil, ki jih jemlje pritožnik, odporna, povzeto dobro počutje iz pritožbene obrazložitve ne odpravlja nevarnosti, da bi pritožnik storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje ali telo. Navzlic trajanju ukrepa, ki je še zmeraj znotraj zakonsko predpisanih meja iz tretjega odstavka 70.a člena KZ-1 in ki je po obrazloženem utemeljeno ostal v veljavi (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Ostalih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni preizkušalo. So predmet postopka po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij ali ko gre za pritožnikovega strokovnega pomočnika, predmet postopka po Zakonu o kazenskem postopku, ki ju bo pritožnik moral posebej sprožiti.

7. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 507. členu, prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter na 11. členu Zakona o sodnih taksah.