Jedro

Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 12. 2. 2022, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujejo zagovorniki, ki uveljavljajo pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in predlagajo, da se izpodbijani sklep razveljavi, storilcu pa povrne stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 28. 2. 2022 ugotovilo, da je imel storilec na dan izdaje obvestila v evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 20 kazenskih točk, in sicer so mu bile s plačilnim nalogom PP Šentjur pri Celju z dne 27. 5. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, za prekršek storjen 27. 5. 2020, izrečene 3 kazenske točke, s plačilnim nalogom PPP Maribor z dne 20. 8. 2020, ki je postal pravnomočen 29. 8. 2020, za prekršek storjen 20. 8. 2020, izrečenih 5 kazenskih točk, s plačilnim nalogom PPP Celje z dne 4. 1. 2022, ki je postal pravnomočen 13. 1. 2022, za prekršek storjen 4. 1. 2022, izrečenih 9 kazenskih točk in s plačilnim nalogom PPP Celje z dne 12. 2. 2022, ki je postal pravnomočen 22. 2. 2022, za prekršek storjen 12. 2. 2022, izrečene 3 kazenske točke. Pri odločanju o izreku ukrepa se sodišče prve stopnje ni oprlo zgolj na obvestilo Ministrstva za pravosodje z dne 28. 2. 2022, temveč je tudi vpogledalo v skupno evidenco kazenskih točk in od prekrškovnih organov pridobilo overjene fotokopije plačilnih nalogov, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu, ki so tudi opremljene s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Ker je tako storilec v obdobju dveh let storil prekrške, s katerimi je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in ker je imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Avstriji, mu je sodišče prve stopnje v skladu z osmim odstavkom v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 12. 2. 2022, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

5. Zagovorniki pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja utemeljujejo s sklicevanjem na potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 7101-585/2022/2 z dne 7. 1. 2022, ki ga je pristojna oseba ministrstva izdala na podlagi vloge storilčevega zagovornika, ki je bila oddana 6. 1. 2022, to je po storitvi prekrška z dne 4. 1. 2022, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 9 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz priloženega potrdila pod prilogo B 3 izhaja, da Ministrstvo za pravosodje na podlagi 14. člena Pravilnika o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi1 potrjuje, da iz evidence pravnomočnih odločb sodišč izhaja, da osebi A. A., rojen ... s stalnim oziroma začasnim prebivališčem ..., niso bile izrečene sankcije za prekršek. To potrdilo je bilo izdano na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških (EPS) – za fizične osebe, ki je bila vložena na podlagi obrazca št. 1, ki se nahaja pod prilogo II zgoraj omenjenega pravilnika. Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let. Glede na podatke, ki iz izhajajo iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 28. 2. 2022 ter izpise iz skupne evidence kazenskih točk namreč izhaja, so namreč vse kazenske točke bile storilcu izrečene s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in je kot pravilno šteti potrditev pristojnega organa, da iz evidence pravnomočnih odločb sodišč izhaja, da storilec na dan 7. 1. 2022 ni imel vpisanih sankcij za prekrške, ki so mu bile izrečene s sodbami ali sklepi sodišč. Zato tudi pritožbeno zaslišanje pooblaščene uradne osebe, ki je to potrdilo izdala, za odločitev v predmetni zadevi ni relevantno in je tak dokazni predlog zavrniti kot neutemeljen.

6. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da se je zaradi utemeljenega zanašanja na podatke, ki izhajajo iz priloženega potrdila Ministrstva za pravosodje storilec odloči, da zoper plačilna naloga PPP Celje z dne 4. 1. 2022 in 12. 2. 2022 ne bo vložil zahteve za sodno varstvo in da mu je s tem bila kršena pravica do sodnega varstva, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je ne glede na potrdilo, odločitev o tem, ali bo vložil pravno sredstvo, ali bo raje izkoristil možnost plačila polovične globe, zgolj v njegovi domeni. Če je storilec bil mnenja, da prekrška ni storil, bi ne glede na izdano potrdilo lahko vložil pravna sredstva. Zato storilcu z izdajo (sicer napačno zahtevanega) potrdila ni bila kršena pravica do pravnega sredstva, temveč se je tej pravici sam odpovedal, četudi v posledici napačnega razumevanja izdanega potrdila Ministrstva za pravosodje.

7. Glede na navedeno, ko odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilno in popolno ugotovljenih pravnorelevantnih dejstvih in je sodišče ob teh ugotovitvah tudi pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1 Uradni list RS, št. 3/18, 173/20.