Jedro

Pravna podlaga za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, je sicer ZDen, vendar še posebej določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Posebna ureditev je tudi v tem, da so v skladu z določbo navedenega zakona aktivno legitimirani za vložitev zahteve za vračilo takega premoženja le člani agrarnih skupnosti, ponovno organizirani v skupnost. Tožena stranka pa niti ne trdi, da sodi v krog navedenih upravičencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 801/98-7 z dne 20.10.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 31.3.1998. Z njo je ta ugodila pritožbi tožeče stranke in odpravila odločbo Občine G., Oddelka za gospodarstvo št. ... z dne 17.10.1994 (1. točko izreka), zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih v k.o. D., k.o. D.d. in k.o. V.g., podržavljenih Mestni občini V.g. z odločbo Okrajnega LO G., št. 18/49 z dne 15.7.1949, pa zavrgla (2. točka izreka).

V obrazložitvi sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna. Tožeča stranka je vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki naj bi bilo po njenem mnenju podržavljeno Mestni občini V.g. na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih iz leta 1947, z odločbo Okrajnega LO G., št. 18/49 z dne 5.7.1949. Oba organa sta pravilno ugotovila, da premoženje ni bilo podržavljeno Mestni občini V.g., temveč agrarni skupnosti vasi N.vas, K.vas, K., S., D., L., M.D., V.D., Zg.D. in D.d. Zato se uporabljajo določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS, Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95 in 22/97). Ni utemeljen tožbeni, da je šlo za podržavljenje brez pravnega naslova na način iz 4. člena ZDen. Če ni pravne podlage za odločanje o zahtevku, mora organ tak zahtevek, v skladu s 125. členom ZUP, zavreči in ne zavrniti. Tožena stranka je pravilno, zaradi kršitve pravil postopka, odločbo upravnega organa prve stopnje odpravila in v zadevi sama odločila tako, da je zahtevo zavrgla. Pravilno je ugotovila, da je organ prve stopnje kršil določila 126. člena, po presoji sodišča pa tudi 130. člena ZUP, saj je odločil mimo postavljenega zahtevka stranke. V upravnem postopku, uvedenem na zahtevo stranke, organ, ki je odločal o stvari, ni upravičen spremeniti zahtevka stranke brez njene privolitve. Tožbenih ugovorov v zvezi z ustreznostjo predpisa, na podlagi katerega je bilo sporno premoženje podržavljeno, kot tudi ugovorov na sam ZPVAS sodišče ni presojalo, ker ti ugovori na drugačno odločitev sodišča ne bi v ničemer vplivali.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ni vložila nobene zahteve za vrnitev premoženja agrarne skupnosti, temveč samo zahtevek za vrnitev premoženja Mestni občini V.g., ki ni v nobenem pogledu agrarna skupnost. Mesta v Sloveniji so imela svoje premoženje, ki jim je služilo v specifične namene, ne pa meščanom v agrarne namene. Stališče upravnega organa in sodišča dejansko sili KS v dvomljive postopke, ki so že in lahko tudi v tem primeru privedejo do protipravnega lastninjenja mestnega premoženja. Ker je bilo premoženje mestni občini podržavljeno na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, čeprav ta ni bila agrarna skupnost, bi moralo biti to premoženje vrnjeno po 4. členu ZDen. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitev sodišča prve stopnje (ki pritrjuje enakim ugotovitvam tožene stranke) o tem, da so bile sporne nepremičnine na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih podržavljene agrarnim skupnostim osmih vasi in ne zatrjevani pravni prednici tožeče stranke, je skladna s podatki spisa. Tožnik, ki tudi v pritožbi ponavlja ugovor o podržavljenju brez pravnega naslova po 4. členu ZDen, ne da bi ponudil za zatrjevano dejansko stanje kakršenkoli dokaz, zato ne more uspeti z navedenim ugovorom. Sama zakonitost podržavljenja pa - kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje - ni predmet presoje, ko gre za zahtevek za vračilo nepremičnin v konkretnem primeru.

Pravna podlaga za vračanje takšnega premoženja je sicer Zakon o denacionalizaciji (6. točka 3. člena ZDen), še posebej pa določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Posebna ureditev je tudi v tem, da so v skladu z določbo 8. člena navedenega zakona aktivno legitimirani za vložitev zahteve za vračilo istega premoženja le člani agrarne skupnosti, ponovno organizirani v skupnost. Tožeča stranka pa niti ne trdi, da sodi v krog navedenih upravičencev. Odločitev tožene stranke o zavrženju zahtevka, s sklicevanjem na določbo 125. člena ZUP, je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Iz enakih razlogov je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe. Pritožbena ugovora glede dejanskega stanja in uporabe materialnega prava zato nista podana. V čem naj bi bila bistveno kršena pravila postopka pa tožeča stranka v pritožbi niti ne pojasni. Tudi s tem ugovorom zato ne more uspeti.

Glede je pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodba sodišča prve stopnje.