Jedro

Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati.V predlogu postavljeni vprašanji, o katerih naj bi se dopustila revizija, sta oblikovani na način, da v povezavi s podano obrazložitvijo nista razumljivi; iz njiju ni moč izluščiti relevantnega pravnega problema, saj ne vsebujeta natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Vprašanji niti ne presegata pomena, ki ju imata za konkretno posamezno zadevo. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo za ugotovitev nezakonitosti in ničnosti 9. člena, 53. člena in 61. člena Statuta Meščanske korporacije Kamnik, a. s. (v nadaljevanju MKK) (I. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa Upravnega odbora agrarne skupnosti MKK iz maja 2022 o sprejemu tožencev v članstvo ter dolžnost organov MKK, da uredijo izbris tožencev iz članstva (II. točka izreka). Tožnikom je naložilo povrnitev stroškov postopka tožencev (III. in IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo, potrdilo odločbo sodišča prve stopnje in odločilo, da morajo tožniki tožencem povrniti stroške pritožbenega postopka.

3.Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje so tožniki vložili predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Temeljno merilo za odločanje o predlogu za dopustitev revizije po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja.

6.Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

7.Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP), s čimer se je strankam želelo zagotoviti večjo varnost in večjo verjetnost, da bodo v postopku učinkoviteje varovane njihove pravice. Odvetnik kot pravni strokovnjak mora biti sposoben zadostiti tem zahtevam. Vrhovno sodišče že vrsto let z obrazloženimi sklepi o zavrženju predlogov njihove vlagatelje (torej odvetnike) opozarja na to problematiko.

8.Tožniki so predlagali dopustitev revizije glede vprašanj:

-Ali je sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1993/2024 z dne 8. 8. 2024 obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka na podlagi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka na podlagi 8. člena ZPP, ki vplivajo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe?

-Ali je glede na obstoj napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča na pravdo, na podlagi katerega so tožniki, v sproženi pravdi s podanim in uveljavljenim tožbenim zahtevkom, ter so najprej terjali ugotovitev ničnosti določb 9. člena, 53. člena in 61. člena Statuta MKK a. s., ki ureja v agrarni skupnosti, kot skupno lastninski skupnosti članov, kot temeljni akt a. s., tako razmerja znotraj članstva, ter tudi nato samo poslovanje a. s. in tudi upravičenja organov agrarne skupnosti, pa tudi sočasno upravičenja članov, ki so vsi pravni nasledniki po denacionalizacijskih upravičencih, saj vsekakor protizakonite statutarne določbe v Statutu MKK a. s., vsekakor vplivajo tako na obseg samega zapuščinskega premoženja, ter tudi na samo razdelitev tega v zapuščinskih postopkih, ne le v korist tožnikov, temveč tudi v korist vseh preostalih članov a. s. ..., tudi upoštevaje, da se z dodatnimi sklepi o dedovanju po zapustnikih, tudi odloča o obsegu materialnopravnih upravičenj vseh članov, saj so tožniki, s tako postavljenim vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, tudi upravičeno terjali tako presojo veljavnosti izpodbijanih določb samega Statuta a. s., tudi z aspekta delne ničnosti teh, kot je ničnost tudi urejena v Obligacijskem Zakoniku (v nadaljevanju OZ) v določbah 86. do 93. člena OZ, vse tudi v zvezi s sprejemom tožencev v članstvo agrarne skupnosti s strani organov a. s., ki pa je tudi predhodno vprašanje za pravilno in meritorno odločitev v stvari, posebej ker je že od leta 1994 znana sodna praksa, in sicer vse od sklepa III Ips 64/94 dalje, da pravdno sodišče ne more odreči pravnega varstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa stranki napoteni na pravdo, saj napotitveni sklep tak interes tudi predpostavlja!!!!!, za kar, tudi ni posebej potrebno izkazovati pravnega interesa, saj se šteje, da je ta podan, saj pravna razmerja tožnikov in tožencev vplivajo na pravice in obveznosti v teh razmerjih med toženimi in tožniki, pa tudi agrarno skupnostjo, saj je vsekakor dopustno uveljavljati vmesni ugotovitveni zahtevek, to je ugotovitev predhodnega vprašanja glede veljavnosti določb Statuta, ki so nične ter v nasprotju s pravnim redom, katere eksplicitno nasprotujejo kogentnemu pravu ter s tem pravnemu redu, to je da določbe 61. člena Statuta eksplicitno nasprotujejo kogentnim določbam 72. člena Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen-A) ter 12. člena Zakona o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS), ker odškodnine niso v nobenem primeru prihodek agrarne skupnosti, ker sodijo v naknadno najdeno premoženje zapustnikov, kot denacionalizacijskih upravičencev, to je v zapuščinsko premoženje po zapustnikih, saj določba 12. člena določa, da so vsi prilivi in odlivi iz kmetijske in gozdarske dejavnosti in tisti ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem premičnega in nepremičnega premoženja, ki je v skupni lastnini članov se vodijo na posebnem transakcijskem računu a. s., kar pa ne velja za odškodnine; tudi nadalje so določbe 53. in 9. člena Statuta, ki urejajo članstvo v a. s. so v nasprotju z določbami 49. in 50 člena ZAgrS, ki pa uveljavljata pravilo enega dediča, za kar ob dejstvu, da ZAgrS sploh ni derogiral Zakona o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, saj je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS-A) derogiral le določbo 11. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS), ki pa preneha veljati po 10. letih od dne uveljavitve tega zakona, pa tudi je v nasprotju, z določbami 51. člena istega, za kar so tudi ter statutarne določbe v nasprotju, z zakonskimi viri samimi, ker je nedvomno, od teh tudi zavisi kdo bo dedič ali pa le nujni dediči, kar vse pa tudi pogojuje in vpliva na pravni položaj tožnikov, v razmerju do sodedičev, pa tudi glede same pravilnosti ugotovitve obsega zapuščinske mase ter zapuščine, ki bo predmet obravnave v zapuščinskem postopku, tudi upoštevaje, da sta oba zakona, tako ZPVAS in ZAgrS v kohabitacijski veljavi, saj ZPVAS sploh ni bil razen v enem členu derogiran, ter da so toženci pristopali v MKA a. s. s podanimi izjavami najprej v mesecu maju medtem ko je ZAgrS-a, stopil v veljavo dne 13. 4. 2022, kar vse pa organi petotožene stranke sploh niso upoštevali ob sprejemu tožencev v članstvo agrarne skupnosti,

-upoštevaje, da stališče sodišča druge stopnje odstopa od znane sodne prakse in stališč Vrhovnega sodišča RS, pri vprašanju, kako je potrebno izkazovati pravni interes pri vmesnih ugotovitvenih zahtevkih, kot je ta bil postavljen s točko 5 tožbenega zahtevka, vse ob upoštevanju, ko se pravilno enako tudi je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, posebej ker od ugotovitve ničnosti določb glede?

9.Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu postavljeni vprašanji, o katerih naj se revizija dopusti, ne vsebujeta konkretne in natančne postavitve pravnega vprašanja, na katerega bi se obrazložitev problemsko osredotočala; tako predstavljen problem pa bi se moral navezati še na konkretno, izpodbijano odločitev.

9.Iz prvega postavljenega vprašanja je sicer mogoče razbrati očitek pritožbenemu sodišču, da naj bi bila izpodbijana odločba obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka na podlagi 8. člena ZPP. Vendar tožniki teh kršitev v predlogu ne obrazložijo, ampak se ukvarjajo z dopustnostjo (vmesnega) ugotovitvenega zahtevka. Drugo postavljeno vprašanje pa niti ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila.

9.Vprašanje ni razumljivo; iz njega ni mogoče izluščiti pravnega problema. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto.

9.Nenazadnje tožniki niso izkazali obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, oziroma niso izkazali neenotnosti sodne prakse.

10.Obravnavani predlog za dopustitev revizije tako ne izpolnjuje zakonskih zahtev. Razen floskule, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, ne ponudi vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj naj bi bili postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako naj bi nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Tožniki poleg tega v pretežnem delu s predlogom za dopustitev revizije izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Predlog za dopustitev revizije je tako kljub obsežnosti vsebinsko popolnoma prazen, saj v celoti prezre odgovore pritožbenega sodišča in se z njimi ne sooči.

11.Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 372/2024 z dne 3. 12. 2024, II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, II DoR 248/2022 z dne 21. 9. 2022, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 566/2021 z dne 16. 2. 2022.

2Ni spregledati, da je Vrhovno sodišče konkretnega odvetnika, ki je vložil obravnavani predlog, že leta 2017 poučilo o zakonskih zahtevah oziroma predpostavkah za vložitev popolnega predloga za dopustitev revizije; že takrat je bil namreč njegov predlog zavržen (sklep II DoR 85/2017 z dne 25. 5. 2017).

3Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 222/2024 z dne 18. 9. 2024, II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022 in II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017.

4Tožniki na tem mestu očitno napačno navajajo 14. in 15. točko prvega odstavka 339. člena ZPP.

5Prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 338/2024 z dne 16. 10. 2024.

6Tako npr. sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022.

7Tako npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 222/2024 z dne 18. 9. 2024, II DoR 248/2022 z dne 21. 9. 2022, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 566/2021 z dne 16. 2. 2022 in II DoR 340/2022 z dne 19. 10. 2022.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181, 181/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.