Jedro

Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v obsodilnem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je od tožencev zahteval povrnitev nepremoženjske škode v višini 17.943,58 EUR, ki mu je nastala ob usposabljanju za poklicnega vojaka, ko je pri seskoku s tovornjaka doskočil na zaledenelo grbino vgreznjenega koloteka koles tovornjaka, nakar mu je spodrsnilo, da je padel in si pri tem poškodoval desno nogo v goleni. Odškodnino je zahteval tako na podlagi objektivne, kot tudi subjektivne odškodninske odgovornosti toženke.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo plačilo 6.692,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ocenilo je, da je podana objektivna odgovornost toženke, saj sestopanje na poledenela tla v vojaški opremi ob priganjanju predstavlja nevarno dejavnost, hkrati pa je menilo, da je tožnik z nepazljivim ravnanjem k nastanku škode prispeval v deležu 20%.

3. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožniku prisodilo odškodnino v višini 9.563,99 EUR. Po presoji drugostopenjskega sodišča je toženka za škodo tožnika subjektivno odgovorna, ker bi morali biti kandidati za vojake poučeni o načinu sestopanja s tovornjaka in opozorjeni na dodatno previdnost v zimskih razmerah. Ocenilo je, da tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo, poleg tega pa je povišalo prisojeno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.

4. Tožena stranka zoper sodbo pritožbenega sodišča v zvezi s sodbo prvostopenjskega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do navedbe, da tožnik škodnega dne ni prvič sestopal s tovornjaka v zimskih razmerah, saj je nedolgo pred škodnim dogodkom že streljal, torej je moral tedaj tudi sestopiti s tovornjaka v primerljivih razmerah. Sodišči se prav tako nista opredelili do trditev o nepravilnem načinu sestopa, saj je tožnik skočil namesto sestopil, pri tem pa ni ravnal s previdnostjo povprečno skrbnega človeka. Navaja, da je o odločilnih dejstvih podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika izpovedbe in med samim zapisnikom, saj je tožnik nesporno izjavil, da si je pred sestopom ogledal teren in je led videl, medtem ko je pritožbeno sodišče zaključilo, da to ne izhaja iz izpovedbe tožnika. Po oceni revidentke sta sodišči neutemeljeno kot odločilno dejstvo šteli, da kandidati niso bili poučeni o načinu sestopa, saj sestop predstavlja enostavno opravilo in se tovrstno znanje upravičeno pričakuje od kandidatov za poklicne vojake. Graja tudi višino prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi utrpljenih telesnih bolečin ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ter opozarja na nepravilno odmero zakonskih zamudnih obresti, pri kateri ni bila upoštevana že izplačana odškodnina.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Ker je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08, ZPP-D), se glede na drugi odstavek 130. člena navedenega zakona v tej zadevi uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v dotlej veljavnem besedilu.

8. Revidentka sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb ter zatrjuje kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar iz opisa kršitve izhaja, da pravzaprav uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revidentka tako navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbene navedbe, da tožnik škodnega dne ni prvič sestopal s tovornjaka, saj je bil na istem strelišču že dne 17. 2. 2003, torej je moral tedaj ravno tako sestopiti s tovornjaka. Graja je utemeljena, poleg tega navedena okoliščina ni nepomembna, saj lahko nakazuje, da je tožnik s tovornjaka znal sestopiti. Nadalje revidentka poudarja, da se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo niti do pritožbenih navedb, da je tožnik nepravilno sestopil, saj se mora vojak vselej držati z eno roko za lestev ter sestopiti, ne pa skočiti s tovornjaka, obenem pa je viden led terjal še posebno previdnost tožnika. Očitek je utemeljen, saj izpodbijana sodba ne vsebuje stališča glede načina tožnikovega sestopa, ki je med drugim lahko ključen za presojo morebitnega tožnikovega soprispevka. Sodišče druge stopnje je tako pritožbene navedbe tožene stranke preslišalo ter s tem kršilo njeno pravico do izjavljanja, saj se le-ta zagotavlja preko dolžnosti sodišča, da se do relevantnih strankinih navedb opredeli. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Revidentka nadalje uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker obstaja glede okoliščine, ali je tožnik led videl, nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini njegove izpovedbe ter med samim zapisnikom izpovedbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe zapisalo, da tožnik ledu ni videl oziroma ga je videl šele po padcu, medtem ko iz zapisnika tožnikove izpovedbe izhaja, da si je pred sestopom s tovornjaka ogledal teren in da je led bil viden, saj so vojaki pred njim že poteptali sneg, ki je prekrival led. Dejstvo, da je tožnik led pred sestopom videl, je relevantno predvsem za presojo ustreznosti tožnikovega ravnanja z vidika potrebne skrbnosti, ter posledično za presojo njegove morebitne soodgovornosti za nastalo škodo. Pritožbeno sodišče je tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ker je revizija utemeljena že zaradi opisanih absolutnih bistvenih kršitev postopka, preizkus zmotne uporabe materialnega prava ni bil potreben.

11. Revizijsko sodišče je zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje v obsodilnem delu razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v novo sojenje. Sodišče se bo moralo v ponovnem sojenju opredeliti do vseh relevantnih pritožbenih navedb toženke ter odpraviti neskladje med razlogi sodbe o vsebini tožnikove izpovedbe ter med samim zapisnikom njegove izpovedbe.

12. Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o revizijskih stroških pridrži za končno odločbo.