Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep CDn 105/2016

ECLI:SI:VSKP:2016:CDN.105.2016 Civilni oddelek

užitek konsolidacija užitkar postane lastnik stvari izbris vpisa izbris užitka pogoji za izbris obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
Višje sodišče v Kopru
6. julij 2016

Povzetek

Sodna praksa se osredotoča na vprašanje izbrisa služnostne pravice, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izbris služnostne pravice, ker ni bilo predloženo potrebno zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica A.P. je trdila, da je služnostna pravica prenehala na podlagi zakona, vendar je sodišče odločilo, da je za izbris potrebna enostranska izjava lastnika nepremičnine, kar je potrjeno tudi v pritožbenem postopku.
  • Izbris služnostne pravice - Ali je za izbris služnostne pravice potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, tudi v primeru, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi?Sodna praksa obravnava vprašanje, ali je za izbris služnostne pravice, ko se lastnik in užitkar združita v eni osebi, potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
  • Učinki konsolidacije - Kakšni so učinki konsolidacije na pravico služnosti in ali preneha pravica služnosti na podlagi samega zakona?Sodna praksa se ukvarja z vprašanjem, ali pravica služnosti preneha na podlagi samega zakona, ko užitkar postane lastnik stvari, in ali je v takem primeru potrebna predložitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je na predlog A.P. na podlagi Notarskega zapisa o delni razvezi pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice z dne 30.12.2013 izbrisalo vknjiženo služnost stanovanja v korist N.P. pri posameznem delu št. 1 v stavbi št. 1 k.o. L., zavrnilo pa je predlog za izbris služnostne pravice, vpisane v korist A.P., z utemeljitvijo, da v ta namen ni bilo predloženo potrebno zemljiškoknjižno dovolilo.

2. Ugovor A.P., da tako zemljiškoknjižno dovolilo ni potrebno, ker je postala lastnica stanovanja in je s tem njena služnostna pravica na stanovanju prenehala na podlagi samega zakona, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Obrazložilo je, da sicer res v primeru konsolidacije (ko užitkar postane lastnik stvari) užitek preneha, vendar je, upoštevajoč smiselno tretji odstavek 224. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) ter drugi odstavek 241. člena SPZ, tudi v takem primeru potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige enostranska izjava lastnika nepremičnine.

3. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica A.P. po pooblaščenki. Meni, da je odločitev sodišča zgrešena in ponavlja svoje navedbe iz ugovora. Najprej je bila le služnostna upravičenka, ko ji je oče na stanovanju izgovoril služnostno pravico, sedaj pa je nanjo prenesel še lastninsko pravico. V isti osebi sta se združila lastnica in služnostna upravičenka. Pritožnica se sklicuje na 328. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in opozarja, da je služnostna pravica stanovanja prenehala na podlagi samega zakona, zato po njenem mnenju ni potrebe po predložitvi zemljiškoknjižnega dovolila za izbris. Da je do združitve prišlo, izhaja iz stanja vpisov v zemljiški knjigi, zato je vsak dokaz odveč, s tem pa je zadoščeno tako 29. kot 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Po mnenju pritožnice je smešno, da bi od nje kot lastnice, ki je hkrati služnostna upravičenka, zahtevali, da izstavi izbrisno dovoljenje sama sebi. Ne gre za smiselno uporabo tretjega odstavka 224. člena SPZ, niti za subsumpcijo po drugem odstavku 241. člena SPZ, saj se pritožnica ne odpoveduje pravici služnosti. Dejstvo, da je lastnica, vključuje tudi njeno pravico uporabljati stanovanje. Da je do prenehanja pravice prišlo, torej izhaja iz stanja vpisov v zemljiški knjigi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravice (tudi služnost stanovanja) se vpisujejo v zemljiško knjigo z glavnimi vpisi, konkretno z vknjižbo. O dovolitvi vknjižbe pa odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa (29. člen ZZK-1). Katere so te listine, je določeno v 40. členu ZZK-1. Izbris vpisov sodišče dovoli po uradni dolžnosti (brez predloga) le v primeru, ko ZZK-1 to izrecno določa, na primer izbrisi v primeru vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice - 55. člen ZZK-1 oz. v primerih iz 61. člen ZZK-1. Zakon tudi izrecno določa, kdaj pogojev za izbris ni treba dokazovati s posebno listino, tako na primer v 2. odst. 59. čl. in v 4. odst. 60. člena. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu). Pravilnost prvostopenjske odločitve ima podlago tudi v pravilih SPZ (in ne v Obligacijskem zakoniku, na katerega se sklicuje pritožba). SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine (224. člen SPZ), medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige (1). Pritožba je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: Renato Vrenčur in drugi, Stavarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 965.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia