Jedro

Ko gre za posamična dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, teče 30-dnevni rok za vložitev tožbe, s katero se sproži upravni spor, od dneva vložitve posamičnega dejanja.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 845/2002-4 z dne 10.5.2002 se zavrne in se potrdi 1. točka izreka navedenega sklepa;

2. Pritožba zoper 2. in 3. točko sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 845/2002-4 z dne 10.5.2002 se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka), zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka) ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3 točka izreka). V razlogih izpodbijanega sklepa je med drugim navedlo, da tožnik s tožbo vloženo dne 6.5.2002, izpodbija dejanje tožene stranke, ki naj bi ga po tožbenih navedbah storila s tem, ko ga je dne 26.2.1992 brez vsake odločbe ali obvestila, po uradni dolžnosti, črtala iz evidence stalnih prebivalcev, pa za tako ravnanje ni imela zakonske podlage. Z navedenim nezakonitim ravnanjem naj bi bile kršene njegove človekove pravice in mednarodne obveze iz konvencij ter je bilo poseženo v njegove z določbami členov 14., 15., 18., 32., 34., 35., 43., 49., 50., 51., 53., 63., 65. in 78. Ustave RS zagotovljene pravice. ZUS v 1. odstavku 26. člena določa, da je potrebno tožbo vložiti v roku 30 dni. Od izvršitve navedenega posamičnega dejanja, s katerim je bilo po tožbenih navedbah poseženo v tožnikove ustavne pravice, je minilo že več kot 10 let, tožnik pa je zanj ves čas tudi vedel. Zato je bilo potrebno šele dne 6.5.2002 vloženo tožbo zavreči kot prepozno vloženo.

Zahtevano izdajo začasne odredbe pa je sodišče prve stopnje glede na njeno vsebino presojalo na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS, saj tožnik v zahtevi ni opredelil pravne podlage za njeno izdajo. Na navedeni pravni podlagi se lahko zahteva izdaja začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Ker tožnik spornega pravnega razmerja, ki je eden izmed pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izkazal, saj je bila njegova tožba zavržena, je sodišče prve stopnje zavrglo tudi zahtevano izdajo začasne odredbe.

Na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91-93/01, v nadaljevanju ZST) pa je sodišče tožnika v celoti oprostilo plačila taks, saj je brez zaposlitve, upoštevalo pa je tudi njegov status.

Tožnik v pritožbi ponavlja tožbene navedbe, da so bili zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev RS razveljavljeni njegovi osebni dokumenti, izničen njegov obstoj, onemogočena zaposlitev, pridobitev zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, vozniškega dovoljenja ter odvzeta volilna pravica.

Kršene so bile tudi njegove socialne, kulturne in politične pravice. S tem mu je bila prizadejana velika materialna in nematerialna škoda. Ponavlja navedbe, ki se nanašajo na zahtevano izdajo začasne odredbe ter oprostitev plačila taks. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa, da se toženi stranki naloži, da ga ponovno vpiše v register stalnih prebivalcev ter se mu izda osebne dokumente, predlagana začasna odredba ter se ga oprosti plačila taks.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo v predhodnem preizkusu tožbe. V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo, ki jo je po podatkih sodnega spisa vložil dne 6.5.2002, izpodbijal dejanje tožene stranke (izbris iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije), ki je bilo po njegovih navedbah izvršeno dne 26.2.1992. ZUS v določbah 26. člena določa 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Ko gre za posamična dejanja, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, teče 30 dnevni rok od dneva storitve posamičnega dejanja. Ker je bila tožba vložena po preteku zakonitega roka, jo je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, po kateri sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

K 2. točki izreka: Zoper sklep s katerim je odločeno o zahtevani izdaji začasne odredbe je po določbi 5. odstavka 69. člena ZUS dovoljena pritožba, ki jo je potrebno vložiti v roku 3 dni od vročitve prepisa sklepa strankam. Iz vročilnice v sodnem spisu izhaja, da je bil tožniku vročen prepis sklepa, s katerim je bilo odločeno tudi o zahtevani izdaji začasne odredbe dne 18.5.2002, ter da je njegova pooblaščenka vložila pritožbo dne 3.6.2002. Ker je glede na navedeno pritožba zoper 2. točko sklepa, s katero je bilo odločeno o zahtevani izdaji začasne odredbe, prepozna, saj je bila vložena po izteku zakonskega roka iz 5. odstavka 69. člena ZUS, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, zavrglo na podlagi 352. člena ZPP/99, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.

Sodišče prve stopnje je tožnika z izpodbijanim sklepom na njegov predlog v celoti oprostilo plačla taks. Ker je tožnik s svojim predlogom za oprostitev plačila taks v celoti uspel, po presoji pritožbenega sodišča nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, s katero je ponovno uveljavljal oprostitev plačila taks. Zato je njegovo pritožbo pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 352. člena ZPP/99. Ker tožnik v pritožbi ni navedel iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zato ga je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da takšni razlogi niso podani, je na podlagi 73. člena, v zvezi s 68. členom ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.