Jedro

Prvostopenjski organ svoje odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v nepremičnino pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato tožnica mora odstraniti, temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da mora Občina A. na kmetijskem zemljišču s parc. št. 439 k.o. ..., lastnika B.B., vzpostaviti prvotno stanje tako, da na zemljišču ob cesti, kjer se je nasul gramoz v dolžini 130 m in širini cca 3 m nasuje plodno zemljo in površino zatravi. V obrazložitvi navaja, da je kmetijska inšpektorica 21. 8. 2011 na inšpekcijskem pregledu ugotovila, da je na površini cca 600 m2 ob lokalni cesti … nasut gramoz. Po prostorskih planih Občine A. leži zemljišče v območju najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Iz izjav lastnika zemljišča in izjav C. je prvostopenjski organ ugotovil, da je poseg na kmetijskem zemljišču lahko izvajala le Občina A. Ta je podala izjavo, da je leta 2010 pristopila k širitvi lokalne ceste, kar je izvedla ob obstoječi cesti in to kot investicijska vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Upravni organ navaja, da v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) ni definicije objekta, ki bi dovoljeval gramoziranje cca 600 m2 površine kmetijskega zemljišča brez gradbenega dovoljenja. Sklicuje pa se na 4. in 7. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki urejata rabo kmetijskih zemljišč, sprejeto odločitev pa opira pooblastila iz 107. člena ZKZ.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. 3. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Pojasnjuje, da je lokalno cesto ..., ki je kategorizirana, leta 2010 razširila na način, da je ob obstoječi cesti zaradi boljšega in varnejšega prometa utrdila pas zemljišča z nasutjem gramoza. Ta pas zemljišča je najprej pridobila kot najemnik, nato pa ga je kupila. Opravljena je bila geodetska izmera, tako, da sedaj ta pas predstavlja cesto s parc. št. 439/2 k.o. .... To zemljišče se ni smatralo kot kmetijsko zemljišče, niti prej ni bilo namenjeno kmetijski dejavnosti, saj je bilo zaradi vožnje uničeno. Tožnica navaja, da je že v letu 2008 pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in se je tedaj preverjalo, da za dela v primeru sporne ceste ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tožnica meni, da je upravni organ zmotno ocenil, da je tožnica s posegom okrnila gospodarski in za kmetijsko dejavnost pomemben del kmetijskega zemljišča. Zadevo bi moral presojati v zvezi z investicijskim vzdrževanjem v javno korist, ob upoštevanju določb Zakona o cestah, po katerem se za opravljen obseg del ne zahteva gradbeno dovoljenje. Upoštevati bi moral tudi dejstvo, da gre za kategorizirano cesto, ki terja vzdrževanje in utrditev bankin, in s tem nujen poseg na neposredni del zemljišča, ki poteka ob urejenem zemljišču. Predlaga, da sodišče izpodbijano določbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe ter predlagala zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom, B.B., na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Rabo kmetijskih zemljišč in njihovo varstvo ureja ZKZ. Prvi odstavek 4. člena tega zakona določa, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Po prvi alinei točke B 107. člena ZKZ sme kmetijski inšpektor prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

8. Upravni organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je tožnica ob lokalni cesti … na parceli št. 439 k.o. … nasula gramoz v površini cca 600 m2. Po njegovih ugotovitvah parcela po planskih aktih Občine Luče leži v območju najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodni. Navedenih dejstev tožnica ne prereka.

9. Gramoziranje kmetijskih površin nedvomno nasprotuje uporabi zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, prav tako uporaba kmetijskega zemljišča za cesto ne po ZKZ, ne po katerem drugem predpisu ni dovoljena.

10. Tožnica zmotno ugovarja, da ne gre za kmetijsko zemljišče, ker se je že prej uporabljalo za vožnjo avtomobilov. Zemljišča se kot kmetijska opredelijo v planskih aktih (9. člen ZKZ), zato tudi njihova eventualno drugačna dejanska raba še ne spremeni njihove predpisane namembnosti. Kolikor pa tožnica ugovarja, da je na cesti izvedla le investicijska vzdrževalna dela (čeprav tudi iz njenih navedb izhaja, da se je spremenila zmogljivost ceste in velikost njenih posameznih delov, kar presega vzdrževalna dela), za kar naj ne bi potrebovala gradbenega dovoljenja, s temi ugovori ne more opravičiti, da je dovoljeno spremenila rabo kmetijskega zemljišča. Upravni organ svoje odločitve namreč ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v parc. št. 439 pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato mora tožnica odstraniti (tudi sicer nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za začetek gradnje ali drugih del po ZGO-1 in ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi, opravlja gradbeni inšpektor), temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Tožbeni ugovori o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava po navedenem sodne presoje ne vzdržijo.

11. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.