Jedro

Pri odpiranju in zapiranju računov ravna Agenciji za plačilni promet po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zato tožba, v kateri tožeča stranka zahteva zaprtje računa ter odprtje novega računa pri Agenciji ne spada v sodno pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo ter predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ker je ugotovilo, da obravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) pravočasno pritožuje tožeča stranka. V pritožbi poudarja, da je že v tožbi obrazložila, zakaj pravno razmerje med tožečo in toženo stranko sodi na civilnopravno področje. Izrecno je navedla, da gre v tem primeru za mandatno razmerje, ki se presoja po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR; Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89). Pri tem se je sklicevala na določbe Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju ZAPPNI; Ur. l. RS, št. 48/94 - 54/99), iz katerih izvaja civilnopravno naravo pogodbe o vodenju računa pri Agenciji za plačilni promet (v nadaljevanju Agencija). S temi odločilnimi okoliščinami se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in se ni opredelilo do navedb iz katerih tožeča stranka izvaja sodno pristojnost, zaradi česar izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje se je oprlo le na Navodilo o vrstah računov ter načinu in pogojih, pod katerimi pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju Navodilo; Ur. l. RS, št. 9/95), ki je bilo izdano pred spremembami ZAPPNI. Zato pritožnik poudarja, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na Ustavo RS in zakon, ne pa tudi na podzakonske akte. Sodišče podzakonskega predpisa, ki ni v skladu z zakonom in Ustavo RS pri sojenju ne upošteva in odloči v skladu z Ustavo RS in zakonom. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali je Navodilo, ki je bilo izdano na podlagi takrat veljavnega ZAPPNI, še v skladu s spremenjenim ZAPPNI ter z Ustavo RS. Pritožnik pojasnjuje, da je Ustavno sodišče s svojo odločbo I U 158/94, z dne 9.3.1995 (Ur. l. RS, št. 18/95) razveljavilo določbo 2. člena ZAPPNI, ki Agencijo opredeljuje kot javni zavod. Zato tožeča stranka meni, da ni podlage, da bi se pravna razmerija pri odpiranju in zapiranju računov urejala po upravnem postopku. Poleg tega pritožnik poudarja, da po upravnem postopku v skladu z določbo 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/2000) postopajo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravni stvareh neposredno uporabljajo predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Javno pooblastilo za postopanje in odločanje v upravnih stvareh se lahko podeli le z zakonom. Takega pooblastila za področje plačilnega prometa v ZAPPNI ni. Le zakon bi lahko dal tako javno pooblastilo za postopanje in odločanje z uporabo določb ZUP. Takšnega pooblastila nikakor ne more dati podzakonski predpis. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZAPPNI ima Agencija pri opravljanju nalog tista javna pooblastila, ki so ji zaupana "po tem in drugem zakonu". Pri določbah o plačilnem prometu v državi zakon Agenciji ne daje nikakršnih javnih pooblastil, ki bi te zadeve odkazovale v javno - upravno sfero. Tudi iz načina poslovanja v tej zadevi (obvestilo o odprtem računu) je razvidno, da celo sama Agencija ni štela, da gre za upravno stvar, saj sicer ne bi spornega razmerja uredila le z obvestilom, brez izdaje odločbe. Da gre za civilnopravno razmerje izhaja tudi iz določbe 6. člena ZAPPNI, da plačilni promet poleg Agencije opravlja tudi Banka Slovenije, banke in hranilnice ter pošta, torej osebe gospodarskega prava. V upravno sfero lahko sodijo le naloge posredno povezane s plačilnim prometom, kolikor zadeva njegov prenos na poslovne banke in s tem povezanim dovoljenjem Banke Slovenije in ministra pristojnega za finance (3. odstavek 73. člena ZAPPNI). To izhaja tudi iz 17. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-271/95, z dne 15.5.1996 (Ur. l. RS, št. 27/96), ko ustavno sodišče Agenciji priznava javna pooblastila le še v obsegu preoblikovanja družbene lastnine. V omenjeni odločbi je tudi navedeno, da je plačilni promet poslovna funkcija. O vsem navedenem izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov. Kolikor jih ima, pa so pravno zmotni, v nasprotju s sodno prakso in vodijo do zanikanja pravice tožeče stranke do pravnega varstva. Zaradi navedenega toožeča stranka predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh odločilnih dejstev, izpodbijani sklep pa nima nobene pomanjkljivosti zaradi katere se ga ne bi dalo preizkusiti in očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od ostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi so določbe 1. in 18. člena ZPP, 1. in 2. člena ZUP, 2. - 39. člena ZAPPNI ter 2. člena Navodila. Pritožbeno sodišče sprejema stališče pritožnika, da predstavlja plačilni promet v državi, kot je opredeljen v določbi 8. člena ZAPPNI, enega od bančnih poslov, ki sodijo v obligacijsko, torej civilnopravno sfero. Vendar pa je za odločitev v obravnavani zadevi, ko gre za tožbeni zahtevek v zvezi z zaprtjem ter odprtjem računa pri Agenciji (in ne za vprašanje izvajanja plačilnega prometa), bistveno vprašanje postopka oz. načina po katerem pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. V skladu z določbo 14. člena ZAPPNI pa vrste računov, način in pogoje, pod katerimi pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji, predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije. Agencija je v okviru pooblastila, ki ji ga daje omenjena določba (in je ob vseh spremembah ZAPPNI ostalo Agenciji) izdala Navodilo, ki v 2. členu določa, da pri odpiranju in zapiranju računov ravna po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če z navodilom ni drugače določeno. Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga zaradi katerega bi bila takšna določba Navodila v neskladju z ZAPPNI ali z Ustavo RS. Zmotno je stališče tožeče stranke, da lahko v skladu z določbami ZUP, le zakon (in ne podzakonski akt) predpiše postopanje in odločanje z uporabo določb ZUP. Po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP se namreč šteje, da gre za upravno stvar, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Prav takšna situacija pa je, kot je bilo zgoraj natančneje opisano, podana pri vprašanju odpiranja in zapiranja računov pri Agenciji, saj Navodilo za omenjena vprašanja predpisuje prav upravni postopek. Glede na to je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zadeva v kateri se obravnava zahteva za zaprtje ter ponovno odprtje računa pri Agenciji, ne spada v sodno pristojnost. V skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZPP pa je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP, ne odgovarja, saj za odločitev, glede na zgoraj obrazloženo, niso odločilnega pomena. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, saj sodišče prve ni storilo uveljavljane, niti nobene od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka; materialno pravo, to je določbe ZAPPNI ter Navodila, pa je pravilno uporabilo, je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.