Jedro

Morebitne kršitve zakona v pravnomočni obsodilni sodbi in postopku, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, ne morejo biti predmet preizkusa z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.

Izrek

Zahteva obsojenega H.G. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Trebnjem je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zahtevo obsojenega H.G. za obnovo kazenskega postopka z dne 1.4.2003, v katerem je bil s pravnomočno sodbo istega sodišča z dne 5.12.2001 obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenca zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da je obsojeni dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino 60.000,00 SIT.

Zoper navedeni pravnomočni sklep je obsojenec vložil dne 1.2.2004 "pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti oziroma zahtevo za obnovo kazenskega postopka iz razlogov po 1. in 2. točki 410. člena ZKP" in predlagal, da "naslovno sodišče to izredno pravno sredstvo obravnava bodisi v smislu pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ali da obnovi postopek in v njem izvede vse ponujene dokaze kakršnih do sedaj še ni izvedlo".

Vrhovni državni tožilec A.F. je na obsojenčevo vlogo odgovoril (2. odstavek 423. člena ZKP) in predlagal, da jo Vrhovno sodišče zavrne. Ugotavlja, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za sojenje obsojenca v nenavzočnosti iz 1. odstavka 422. člena ZKP. Določba 368. člena ZKP upošteva le napoved pritožbe po razglasitvi sodbe. Vse ostale navedbe pa kažejo na uveljavljanje razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevi za obnovo kazenskega postopka, se Vrhovno sodišče omeji zgolj na preizkus kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve in ki so bile storjene v postopku izdaje pravnomočnega sklepa o obnovi postopka. Morebitne kršitve zakona v pravnomočni obsodilni sodbi in postopku, ki je tekel pred tako pravnomočno sodbo, zato ne morejo biti predmet preizkusa s tem izrednim pravnim sredstvom. Prav takšne kršitve pa uveljavlja obsojenec, ko se sklicuje na nezakonitost sojenja v njegovi nenavzočnosti (1. odstavek 442. člena ZKP) ter kratenje pravice do pritožbe zoper sodbo, ki naj bi jo napovedal že v "predhodnem postopku". Zato teh navedb Vrhovno sodišče ni moglo upoštevati.

Tudi v nadaljevanju utemeljitve zahteve za varstvo zakonitosti obsojenec ne navaja nobene kršitve zakona v zvezi z zavrženjem njegove že tretje zahteve za obnovo kazenskega postopka, pač pa graja odločitev razpravljajoče sodnice, ker ni izvedla vseh predlaganih dokazov, to je, ker ni zaslišala treh poškodovankinih sošolk, ker ni izvedla rekonstrukcije dogodka z izvedencem prometne stroke in "ker ni upoštevala verodostojne priče gospoda B.". Obsojenec torej ne trdi, da naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit, ker za njegovo izdajo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 1. odstavka 413. člena ZKP. Izraža zgolj nestrinjanje z dokazno presojo in zaključki pravnomočne obsodilne sodbe, torej izpodbija zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljata, da obsojenec v zahtevi za obnovo postopka ne navaja nobenih novih dejstev ali dokazov oziroma, da so bila vsa dejstva in dokazi, na katere se zahteva opira, navedeni že v prejšnjih dveh obsojenčevih zahtevah za obnovo postopka z dne 22.4.2002 oziroma 2.9.2002, ki pa sta bili s pravnomočnim sklepom zavrnjeni. To pa je od zakonskih razlogov iz 1. odstavka 413. člena ZKP, zaradi katerega sta nižji sodišči obsojenčev predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgli.

Ker zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (425. člen ZKP).