Jedro

Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru storilcu preklicalo odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je v preizkusni dobil storil hujši prekršek, ter odločilo, da se sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši. 2. Zoper sklep se storilec pritožuje po svojem pooblaščencu. Meni, da je sodišče napačno upoštevalo začetek teka preizkusne dobe, saj je bil sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pooblaščencu storilca vročen že 20.4.2022 in je torej preizkusna doba začela teči že takrat in ne šele, ko je bil sklep vročen tudi storilcu. Ker je treba izhajati iz tega, kar je za storilca ugodneje, to pomeni, da se je ob storitvi novega prekrška preizkusna doba že iztekla.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep, s katerim je bila izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena, je bil storilcu vročen 28.4.2022, njegovemu pooblaščencu pa 20.4.2022. Storilec je dne 27.4.2023 storil hujši prekršek (plačilni nalog je postal pravnomočen). Sodišče prve stopnje je kot dan začetka preizkusne dobe pravilno štelo naslednji dan po tem, ko je bil sklep vročen storilcu. Datum 29.4.2022 je kot dan začetka teka preizkusne dobe tudi vpisan v evidenci izdanih vozniških dovoljenj. Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) namreč uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka1. Drugačna razlaga bi pomenila, da nekateri roki za storilca lahko tečejo preden je s svojimi obveznostmi seznanjen (na primer relativno kratek 15 dnevni rok za predložitev potrdila o prijavi na edukacijske delavnice). Res bi bilo v predmetni zadevi za storilca ugodneje, če bi rok štel od vročitve njegovemu pooblaščencu, vendar bi bilo različno tolmačenje začetka teka rokov po sklepu o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v nasprotju z načelom pravne varnosti in tudi v nasprotju z namenom odložitve, to je omogočiti storilcem hujšim prekrškov, da s svojim aktivnim ravnanjem prepričajo sodišče, da so odpravili vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekrškov in da v bodočnosti ne bodo več kršili cestnoprometnih predpisov. Ker je storilec hujši prekršek storil v času, ko je preizkusna doba še tekla, je odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna.

5. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (tretji odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1).

6. Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8407 Zakona o sodnih taksah plačati 20,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Tako tudi VSM v EPVDp 182/2014.