Jedro

Z izpodbijanim obvestilom je bilo samo določeno (odrejeno) opravljanje drugih opravil v okviru njegovega delovnega mesta. Za tako odredbo pa ni potrebno izpolnjevanje nobenih dodatnih pogojev in posebnih razlogov, saj je določitev drugih opravil odvisna samo od potreb službe, njene organizacije dela in kadrovskih možnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 26.6.1997, s katerim je bil tožnik razporejen z delovnega mesta učitelj klavirja in orgel na delovno mesto učitelja nauka o glasbi, in posledično, da ga je tožena stranka dolžna razporediti na delovno mesto učitelja klavirja in orgel. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP-77), ker je tožnika zastopal odvetnik, ki za zastopanje ni imel pooblastila.

Podana je tudi kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, saj je protispisna ugotovitev o datumu nastanka invalidnosti. Navajal je tudi, da je napačno ugotovljen čas trajanja predhodnega šolanja klavirja, ki je pogoj za učenje orgel, in da so bile storjene napake pri vlaganju prijav za pouk orgel. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne v novo sojeneje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP-77).

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer revizija graja ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ki jo sodišču očita tudi revizija ni ugotovilo. Res je sicer, da odvetnik J. G., ki je revidenta zastopal pred sodiščem prve stopnje ni imel pooblastila za zastopanje (izrecno samo za postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe), je pa bil prisoten na obravnavah skupaj z revidentom. Ker revident njegovim opravilom ni oporekal, kljub temu, da je bil ob njih prisoten, je možen zaključek, da je ta dejanja odobril (tretji odstavek 98. člena ZPP-77), kar pomeni, da ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbe, ki je bila s strani odvetnika vložena brez ustreznega pooblstila pa sodišče druge stopnje ni obravnavalo.

Revizijsko sodišče prav tako ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ki jo uveljavlja revizija.

V izpodbijani sodbi se v drugem odstavku na 3. strani razloguje, da ni utemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pri svoji sodbi upoštevati tožnikovo zdravstveno stanje in njegovo invalidnost, ker je invalid postal šele od 2.9.1998 po odločbi ZPIZ z dne 22.9.1998, sodišče pa odloča na podlagi dokazov, ki so bili znani v času spornega obvestila z dne 26.6.1997. Tako razlogovanje ni v nasprotju z listinami v spisu, kot to navaja revizija, čeprav je iz pogodbe o zaposlitvi med pravdnima strankama z dne 15.3.1993 (v spisu kot priloga A3) razvidno, da jo je revident sklepal že kot invalid II. kategorije invalidnosti. Vendar to pomeni samo, da je revident bil že v času podpisovanja pogodbe o zaposlitvi invalid II.

kategorije, in da je zato svoje delo učitelja nauka o glasbi in klavirja lahko opravljal le s polovičnim delovnim časom. Da takrat dela učitelja nauka o glasbi in klavirja ne bi mogel opravljati zaradi zdravstvenih težav, ki so bile pri njem ugotovljene kasneje v letu 1998, iz dokazov ni ugotoviti. Zato v zvezi z invalidnostjo II. kategorije ni ugotoviti nasprotja med obrazložitvijo izpodbijane sodbe in listinami v spisu.

Tudi revizijsko sodišče soglaša s stališčem nižjih sodišč, da v spornem primeru sploh ne gre za razporeditev tožnika po določbah 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list RS, št. 60/89 in 42/90). Iz podpisanih pogodb o zaposlitvi izhaja, da je bil revident že od sklenitve delovnega razmerja razporejen na delovno mesto učitelja nauka o glasbi in klavirja. To pomeni, da mu je bilo z izpodbijanim obvestilom samo določeno (odrejeno) opravljanje drugih opravil v okviru njegovega delovnega mesta. Za tako odredbo pa ni potrebno izpolnjevanje nobenih dodatnih pogojev in posebnih razlogov, saj je določitev drugih opravil odvisna samo od potreb službe, njene organizacije dela in kadrovskih možnosti. Šikanoznih razlogov določitve drugih opravil sodišče glede na to, da ni bilo učencev za 3. in 4. razred orgel, kar naj bi sicer poučeval revident, tudi ni ugotovilo. Morebitna ovira za določitev drugih opravil v okviru njegovega delovnega mesta bi sicer lahko bile revidentove nove zdravstvene težave, ki jih dne 26.6.1997 pristojni organi še niso ugotovili, in jih zato pri določitvi opravil ni bilo mogoče upoštevati.

Zaradi povedanega sodišče ni moglo ugoditi tožbenemu zahtevku, da se razveljavi sklep o razporeditvi (ker sploh ni šlo za sklep o razporeditvi) niti tožbenemu zahtevku o razporeditvi na delovno mesto učitelja klavirja (in orgel) in je njegov zahtevek utemeljeno zavrnilo.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP-77. Sodišče je določbe ZPP-77 in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).