Up-450/00

28. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Ž. na seji senata dne 28. februarja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 618/2000 z dne 20. 11. 2000 v zvezi s sklepom št. II Pomi 177/00 z dne 27. 11. 2000 in zoper odločbo Ministra za pravosodje Republike Slovenije št. 764-768/00 (2121) z dne 6. 2. 2001 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi ekstradicijskega pripora iz razloga begosumnosti in sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvi sklep. Navaja, da je odreditev ekstradicijskega pripora neutemeljena. Tiralica italijanskega sodišča, ki predstavlja podlago za odreditev pripora, po pritožnikovem mnenju ne velja več, saj naj bi bil že po njeni izdaji v Republiki Z. prijet in kasneje izpuščen.

Pripor naj bi bil dejansko odrejen le zato, ker teče v Republiki Sloveniji zoper njega kazenski postopek, v katerem pa je bil oproščen obtožbe in je bil pripor zoper njega odpravljen. Z zavlačevanjem odločitve o izročitvi naj bi slovenski državni organi pridobili na času do odločitve o pritožbi državnega tožilca zoper oprostilno sodbo. S tem, ko sodišča niso spoštovala lastne odločitve o odpravi pripora, naj bi bile kršene določbe 2., 14., 15., 16., 19., 22., 23. in 25. člena Ustave.

V nadaljnjih vlogah je pritožnik razširil ustavno pritožbo še na odločbo Ministra za pravosodje, s katero je odločeno, da se dovoli izročitev pritožnika Republiki Z., hkrati pa se izročitev začasno odloži, dokler ne bo končan kazenski postopek, ki teče pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Navaja, da je takšna odločitev dokaz, da je edini razlog za pripor kazenski postopek v Sloveniji, ne pa postopek izročitve, in da je nezakonito v priporu. Odločitev naj bi bila v nasprotju z določbo tretjega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). S tako odločitvijo naj bi mu bil ponovno odrejen pripor iz istih razlogov, zaradi katerih mu je bil že enkrat odpravljen. Po pritožnikovem mnenju je bil kazenski postopek zoper njega že končan s tem, ko je bila na prvi stopnji izdana oprostilna sodba in je bila odrejena njegova izpustitev, zato v njegovem primeru 530. člen ZKP ni uporabljiv kot podlaga za odložitev izročitve. Navaja, da gre za očitno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz členov 14. do 35. Ustave ter 62. člena Ustave, ker mu sodba in pritožba državnega tožilca nista bili prevedeni v italijanski jezik.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Pritožnik kljub opozorilu ni izkazal, da bi navedeno pravno sredstvo sploh vložil in tudi ni predlagal izjemne obravnave po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ustavno sodišče samo tudi ni našlo zadostnih razlogov za odločanje pred izčrpanjem pravnega sredstva, ki ga je pritožnik imel na voljo pred rednim sodiščem. Morebitne nove okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev o priporu, vključno z odločitvijo o začasnem zadržanju izročitve in s tem povezanim trajanjem pripora, pa lahko pritožnik uveljavlja s predlogom za odpravo pripora.

Prav tako ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev zoper izpodbijano odločbo Ministra za pravosodje. Zoper dokončne posamične akte, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, je na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave mogoč upravni spor, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Pritožnik ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal predvideno sodno varstvo.

Ker procesna predpostavka izčrpanosti vseh pravnih sredstev zoper izpodbijane akte ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk