Jedro

Iz formulacije določbe prvega odstavka 136. člena ZEN izhaja, da mora biti iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Zgolj sklicevanje na podpis tožnikovega pravnega prednika na listini, ki se nanaša na vprašanje vložitve morebitnega ugovora, ne pomeni ugotovitve obstoja zapisnika, iz katerega bi bilo jasno razvidno, da se je pravni prednik tožnika s potekom meje strinjal.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Slovenj Gradec, Geodetske pisarne Ravne na Koroškem, št. 02112-99/2016-2 z dne 14. 6. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 14. 4. 2016 pri prvostopnem organu vložil zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra na parc. št. 269/1 v k.o. ... po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). V zahtevi je pojasnil, da zemljiški kataster vodi mejo med parc. št. 269/1 in 268/2 kot urejeno mejo. Meja je bila evidentirana na zahtevo lastnika parc. št. 268/2 na podlagi 136. člena ZEN. Tožnik zatrjuje, da pogoji po 136. členu niso bili izpolnjeni, saj zapisnik, iz katerega bi bilo jasno razvidno, da so se lastniki parc. št. 269/1 v postopku izdelave zemljiškega katastra strinjali s potekom meje s sosednjo parc. št. 268/2, ne obstoji. Prvostopni organ ugotavlja, da je dne 1. 6. 2009 lastnik parc. št. 268/2 vložil zahtevo za ureditev meje po 136. členu ZEN proti sosednji parc. št. 269/1. Geodetska uprava je v skladu s petim odstavkom 136. člena ZEN preverila podatke, ki se nanašajo na omenjeno mejo, in ugotovila, da je bila leta 1981 opravljena nova izmera katastrske občine Črna. Po terenski izmeri je bila v skladu z 20. členom Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZkat) v prostorih geodetske uprave razgrnitev podatkov nove izmere. Na uradno vabilo geodetske uprave lastnikom vključenih parcel, so se odzvali tudi lastniki parc. št. 269 ter pooblastili očeta A.A., da jih zastopa v zadevi razgrnitve podatkov zamejničenja, zemljiškokatastrske izmere ter izračuna površin in ugotovitve nove katastrske klasifikacije parcel ter podpiše zapisnik. Evidentiranje urejene meje se nanaša na del meje med zemljiškokatastrsko točko 5829 in zemljiškokatastrsko točko 3184. Ti točki sta bili izmerjeni in ustrezno zamejničeni v postopku nove izmere, prikazani v skici nove izmere ter v skladu s 23. členom ZZkat prikazani v zemljiškokatastrskem operatu. Leta 1985 je bila parc. 269 razdeljena na parc. 269/1 in 269/2, meja med točkama 3184 in 5829 pa je kljub parcelaciji ostala nespremenjena. Ker se po novi izmeri meja med parcelama 268/2 in 269/1 (prej 269) ni spremenila in se niso spremenile koordinate zemljiškokatastrskih točk ter je bil zapisnik razgrnitve nove izmere podpisan s strani lastnika, ki je predložil ustrezno pooblastilo, je bila meja med točkama 3184 in 5829 evidentirana kot urejena meja, zemljiškokatastrskima točkama pa je bil spremenjen status 6 - razgrnitev v status 9 - urejena. Glede na to je prvostopni organ tožnikovo zahtevo zavrnil. 2. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil pritožbo, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ pojasnjuje, da je z določbo 9. člena ZEN strankam, ki izkažejo pravni interes, omogočeno, da od geodetske uprave zahtevajo, da uskladi podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če se ne ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Gre za to, da stanja, ki bi moralo biti na podlagi različnih aktov geodetske uprave v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisano kot zadnji podatki, različni prikazi ne izkazujejo.

3. Tožnik je kot solastnik parc. št. 269/1 k.o. ... izkazal pravni interes za vložitev zahteve za uskladitev podatkov po 9. členu ZEN, pri čemer je prvostopnemu organu predlagal, da meje med parc. 269/1 in parc. št. 268/2 obe k.o. ... ne evidentira kot urejene meje. Prvostopni organ je na podlagi navedb preverjal podatke oziroma preizkusil, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Opravljen je bil vpogled v del zbirke listin zemljiškega katastra, katerega podatki se nanašajo na mejo med parc. št. 269/1 in parc. št. 268/2, obe k.o. ... in ugotovljeno, da je bila leta 1981 opravljena nova izmera katastrske občine Črna, pri čemer je bila opravljena razgrnitev podatkov nove izmere v prostorih geodetske uprave po določbi 20. člena ZZkat. To izhaja iz: vabila z dne 10. 3. 1982; pooblastila danega B.B., ki so ga podali takratni solastniki parc. št. 269 navedenemu; kopije dela zapisnika občinske geodetske uprave z dne 12. 3. 1982, katerega podatki izkazujejo, da je bil pooblaščenec B.B. na razgrnitvi seznanjen s podatki, ki se nanašajo na parcele zgoraj omenjenih posameznikov, pri čemer ni vložil ugovora, zapisnik pa je lastnoročno podpisal; skice nove izmere, iz katere je razvidno, da je bila meja med parc. 269 in parc. 268/2 k.o. ... določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk. 4. Leta 1985 je bila opravljena parcelacija parc. št. 269, pri čemer je bila omenjena parc. razdeljena na parc. št. 269/1 in 269/2, meja med parc. 268/2 in 269/1 obe k.o. ..., to je meja med točkama 3184 in 5829, pa se pri tem ni spremenila.

5. Dne 1. 6. 2019 je bila s strani lastnika parc. 268/2 podana zahteva za ureditev meje med omenjeno parcelo in parc. št. 269/1 po 136. členu ZEN, v zvezi s čimer je geodetska uprava po ugotovitvi, da se po novi izmeri meja med omenjenima parcelama ni spremenila, kot tudi, da je bil zapisnik nove izmere podpisan, pri čemer je podpisnik predložil ustrezno pooblastilo, mejo med točkama 3184 in 5829 evidentirala kot urejeno mejo. To je razvidno iz seznama IDPOS 6102-0 o stanju ZK točk, ki je del spisovne dokumentacije v zadevi. Glede na ugotovljeno, tudi po presoji drugostopnega organa prvostopni organ ni imel podlage, da bi tožnikovi zahtevi ugodil. 6. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za evidentiranje dela meje med parc. št. 269/1 in parc. št. 268/2 obe k.o. ... po 136. členu ZEN. V postopku evidentiranja so bile namreč storjene napake, ki jih je geodetska uprava dolžna popraviti tako, da navedene meje v zemljiškem katastru ne vodi več kot urejene meje. Navaja še, da ne prvostopne ne drugostopne odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka. V odločbah namreč ni navedeno, iz katerega zapisnika naj bi bilo razvidno, da so se v postopku nove izmere katastrske občine Črna, ki je bila opravljena v letu 1981, lastniki tedanje parc. št. 269 k.o. ... strinjali s potekom meje s sosednjo parc. št. 268/2 k.o. ... in da je bila ta meja v postopku označena z mejniki. Tožnik navaja, da drugostopni organ glede tega sicer navaja zapisnik občinske geodetske uprave z dne 12. 3. 1982, pri tem pa ne pove, iz katerih podatkov tega zapisnika naj bi bilo razvidno, da je A.A. soglašal s potekom meje med parc. št. 268/2 in parc. št. 269 k.o. ... Po mnenju tožeče stranke podpis A.A. na neki tekstovno vnaprej pripravljeni formulaciji z dne 12. 3. 1982, ki v bistvu vsebuje pravni pouk o tem, ali se vlaga ali ne vlaga ugovor zoper vpise indikacij, zoper vpise površin parcel ter zoper vpise kulture in razreda, ne predstavlja zapisnika, ki ga določa prvi odstavek 136. člena ZEN, to je zapisnika, iz katerega je jasno razvidno, da so se lastniki parc. 269 k.o. ...strinjali s potekom meje, kakršne so bile v postopku označene z mejniki.

7. Pritožbeni organ pa se ni opredelil tudi do pritožbenih navedb, da je nerazumljivo, da je bil A.A. vabljen z vabilom z dne 10. 3. 1982 na javno razgrnitev katastrskih podatkov z dne 23. 3. 1982, podpis na zgoraj navedeni formulaciji pa je evidentiran na dne 12. 3. 1982, kar je 11 dni pred razpisanim datumom razgrnitve. Tožnik vztraja pri podanem ugovoru, da formulacija z dne 12. 3. 1982 ne predstavlja zapisnika, kot ga določa prvi odstavek 136. člena ZEN, to je zapisnika, iz katerega jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kakršne so bile v postopku označene z mejniki. Meni, da meja med parc. št. 269 in 268/2 k.o. ... v postopku nove izmere v letu 1981 ni bila označena z mejniki, prav tako pa ni izkazano, da bi bila določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo. Glede navedbe v drugostopni odločbi, da gre za mejo med zemljiškokatastrskima točkama št. 5829 in 3184, ki sta bili izmerjeni in ustrezno zamejničeni v postopku nove izmere, prikazani v skici nove izmere ter v zemljiškokatastrskem operatu, pa tožeča stranka, ki je za to skico izvedela šele iz odločbe pritožbenega organa in jo je pridobila od Geodetske pisarne Ravne na Koroškem z dopisom z dne 21. 3. 2017, navaja, da na tej skici koordinate zemljiškokatastrskih točk niso navedene. Glede tega je tožnik pridobil tudi mnenje strokovne osebe - geodetskega podjetja X. d.o.o. geodeta C.C. z dne 24. 3. 2017. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek ter priglaša stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9. Tožba je utemeljena.

10. Tožnik je vložil zahtevo po 9. členu ZEN, ki določa, da lahko podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti, ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (tretji odstavek). Če podatki, ki so vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ne izkazujejo resničnega stanja in ne omogočajo spremembe vpisa podatkov na zahtevo strank, lahko geodetska uprava na lastne stroške poskrbi, da se izdela elaborat, kadar se spremembe podatkov vpisujejo samo na njegovi podlagi, in po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb (peti odstavek).

11. Tožnik je vložil zahtevo po 9. členu ZEN s trditvijo, da pogoji po 136. členu ZEN, da meja med parcelama št. 269/1 in 268/2 obe k.o. ... šteje za urejeno mejo, niso bili izpolnjeni. 136. člen ZEN v prvem odstavku določa, da meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, postopku izdelave zemljiškega katastra (nova izmera), ali v postopku prenosa mej v naravo, po podatkih zemljiškega katastra na podlagi ZZkat ali določene v postopku komasacije na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih, štejejo za urejene, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kakršne so bile v postopku označene z mejniki. Če so bile v postopkih iz prejšnjega odstavka meje urejene s predpisano natančnostjo, iz zapisnika pa ni jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, se lahko evidentira ureditev meje po tem zakonu, pri čemer vlagatelju zahteve ni treba predložiti elaborata ureditve meje, ampak se lahko v zahtevi sklicuje na zadnje vpisane podatke v zemljiškem katastru (drugi odstavek 136. člena ZEN).

12. Geodetska uprava na zahtevo lastnika parcele ali po uradni dolžnosti ugotovi, ali se meje iz prvega odstavka tega člena štejejo za urejene meje. Če so po njenih ugotovitvah izpolnjeni pogoji, da se meje iz prvega odstavka tega člena štejejo za urejene meje, jih geodetska uprava v zemljiškem katastru evidentira kot urejene meje in o tem na zahtevo stranke izda potrdilo. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, da se meje iz prvega odstavka tega člena štejejo za urejene meje, z odločbo zavrne zahtevo lastnika parcele kot neutemeljeno (peti odstavek 136. člena ZEN).

13. V predmetni zadevi je tožnik vložil zahtevo po 9. členu ZEN zaradi odprave napak v postopku evidentiranja. Meni namreč, da ni bilo podlage, da se meja med parcelama št. 269/1 in št. 268/2 obe k.o. ... evidentira kot urejena meja po 136. členu ZEN. Ta je bila vpisana kot urejena meja na podlagi s strani lastnika parcele št. 268/2 dne 1. 6. 2009 vloženega predloga za ureditev te meje. V skladu s petim odstavkom 136. člena ZEN geodetska uprava, kadar predlogu po tem členu ugodi, o tem ne odloči z odločbo, ampak urejeno mejo le evidentira in na zahtevo stranke o tem izda potrdilo. Tožnik kot (so)lastnik parcele št. 269/1, katere meja se je evidentirala kot urejena, tako zoper evidentiranje te meje kot urejene ni imel posebnega pravnega varstva, zato je po presoji sodišča dopustna njegova zahteva za odpravo napak, vložena po 9. členu ZEN (prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 717/2011 z dne 8. 3. 2012).

14. Pri odločanju o tožnikovi zahtevi po 9. členu ZEN je treba ugotoviti, ali se zadnji vpisani podatki, torej podatki o tem, da se predmetna meja evidentira kot urejena, ujemajo s podatki, ki izhajajo iz listin zemljiškega katastra in relevantnih spisov. Pri tem je treba izhajati iz prehodne določbe 136. člena ZEN, ki določa, kdaj meja, urejena po dosedanjih predpisih, šteje za urejeno mejo in se (ne glede na določbe 26. do 44. člena ZEN) evidentira kot urejena meja. Meja urejena v postopku izdelave zemljiškega katastra (nova izmera) šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kakršna je bila v postopku označene z mejniki.

15. Treba je pritrditi tožeči stranki, da izpolnjevanje pogojev po 136. členu ZEN v postopku ni bilo v zadostni meri razjasnjeno. Iz formulacije določbe prvega odstavka 136. člena ZEN izhaja, da mora biti iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Očitno se je zakonodajalec zavedal možnosti, da lastniki z natančnim potekom mej in označitvijo zemljiškokatastrskih točk niso bili (dovolj natančno) seznanjeni, zato je izrecno določil, da šteje v postopkih po prejšnjih predpisih urejena meja za tako samo, če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki s potekom mej strinjali.

16. Glede na povedano je treba pritrditi tožeči stranki, da zgolj sklicevanje na podpis tožnikovega pravnega prednika na listini z dne 12. 3. 1982, ki se nanaša na vprašanje vložitve morebitnega ugovora, ne pomeni ugotovitve obstoja zapisnika, iz katerega bi bilo jasno razvidno, da se je pravni prednik tožnika s potekom meje, kakršne so bile v postopku označene z mejniki, strinjal. Ne v prvo in ne v drugostopni odločbi tudi ni pojasnjeno, kako je mogoče, da nosi prej navedena listina, ki jo upravna organa štejeta za zapisnik, datum 12. 3. 1982, razgrnitev pa se je, kot izhaja iz vabila z dne 10. 3. 1982, opravila 23. 3. 1982. Po obrazloženem zgoraj navedeno ne daje zanesljive podlage za ugotovitev, da obstoji zapisnik, iz katerega bi bilo jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kakršne so bile v postopku označene z mejniki.

17. Ker je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je ta akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in zanesljivo ugotoviti ali obstoji zapisnik, iz katerega je jasno razvidno, da se je tožnikov pravni prednik strinjal s potekom meje, kot je bila v postopku označena z mejniki. Za to bo potrebno v luči navedenega dokazno ovrednotiti listino z dne 12. 3. 1982 ter razjasniti tudi okoliščine v zvezi z datumom na tej listini, datumom vabila in datumom javne razgrnitve. Odgovoriti bo treba tudi na tožbeni ugovor o tem, da predmetne zemljiškokatastrske točke niso prikazane v skici nove izmere.

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

19. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).