Jedro

Če upravni organ ni ugotovil, ali stranka izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, med njimi tudi, ali ima poslovni prostor, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo Sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj občine z dne 12.10.1993, s katero je ta odločil, da podjetje izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti s poslovnim predmetom kava - bar v poslovnih prostorih objekta ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da prvostopni upravni organ odločilnih dejstev in okoliščin, potrebnih za odločitev v tej zadevi, ni ugotovil. Po določilu 6. odstavka 4. člena zakona o gospodarskih družbah družba ne sme začeti z opravljanjem dejavnosti, preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev, kar ugotovi pristojni organ. Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti določa zakon o gostinski dejavnosti (ZGDej). Zakon zahteva, da so izpolnjeni minimalno tehnični pogoji glede na zgraditev poslovnega prostora, njegove ureditve in opreme ter sanitarno - higienski pogoji. Nadalje zakon določa, da morajo osebe, ki opravljajo gostinske storitve, izpolnjevati zdravstvene pogoje in pogoje strokovne izobrazbe, če je ta z akti zahtevana. To pomeni, da je glede zahtev, ki se nanašajo na poslovni prostor potrebno ugotoviti, če ustreza minimalno tehničnim pogojem, ki jih za vsako vrsto gostinskega obrata določa pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih in pogojem, ki so določeni s predpisi o graditvi, požarni varnosti in varstvu pri delu. Tožena stranka ugotavlja, da vsega navedenega prvostopni organ niti ni ugotavljal ali pa je ugotovil pomanjkljivo oziroma zmotno. Kajti za podlago svoje odločbe je uporabil ugotovitve inšpekcijskih organov, ki so opravljali kontrolni pregled v zvezi z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v istih poslovnih prostorih, tedaj v upravljanju podjetja ... Toženi stranki pa je znano, da tečejo oziroma so bili sproženi postopki za oceno zakonitosti odločb, ki jih je v preteklosti izdal isti upravni organ drugim strankam kot dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v teh prostorih. Postopki še niso končani, saj se doslej še vedno ni razčistilo vprašanje statusa poslovnega prostora, kjer se dejavnost kava - bar opravlja, kar je predpogoj za ugotavljanje ustreznosti in opremljenosti poslovnega prostora za opravljanje te dejavnosti. Podjetje namreč lahko opravlja svojo dejavnost v prostorih, ki imajo status poslovnega prostora. To se izkazuje z uporabnim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, ali z dovoljenjem o spremembi namembnosti, če gre za stanovanjske prostore, ki se spremenijo v poslovni prostor. Nesporno je, da je gostinski obrat kava - bar nastal s preureditvijo dela gospodarskega poslopja, prodajalne in dela stanovanjskega objekta. Tožena stranka nadalje v izpodbijani odločbi graja prvostopni upravni organ, ker je za pravno podlago svoje odločitve uporabil odločbo Ministrstva za turizem in gostinstvo, ki še ni bila pravnomočna in izvršljiva, saj je zoper njo vložena tožba v upravnem sporu. Po mnenju tožene stranke so tudi ocene inšpekcijskih organov, na katere opira prvostopenjski organ svojo odločbo, nekonsistentne, kot je to razvidno iz ugotovitve požarnega inšpektorja, ki v svojem zadnjem zapisniku z dne 1.10.1993 namenoma ali iz drugih razlogov spregleda zahtevo o pridobitvi pisnega dovoljenja lastnika sosednjih prostorov, preko katerih je predviden umik obiskovalcev diska in pridobitvi uporabnega dovoljenja. Zaradi navedenega je tožena stranka ugodila pritožbi in odpravila odločbo prvostopnega organa. Ob koncu je tožena stranka navedla, da je razjasnitev vseh navedenih okoliščin potrebna tudi zaradi splošno znanih dejstev, da gre za prostor, kjer se zaradi diskoteke zbira med drugim tudi ogromno ljudi in je zaradi varnosti teh ljudi in varstva pred hrupom potrebno v postopku natančno in jasno ugotoviti obstoj pogojev, ki jih predpisuje zakon.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje. Prvostopni upravni organ je pred izdajo svoje odločbe zahteval inšpekcijske preglede poslovnega prostora in iz zapisnikov teh opravljenih pregledov je razvidno, da so odpravljene vse pomanjkljivosti. V zvezi z adaptacijo lokala je prvostopni organ upošteval svojo odločbo z dne 30.5.1990, da investitorju ni potrebno podati zahtevka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Prvostopni organ je upošteval ugotovitve Republiškega urbanističnega inšpektorata, ki je ugotovil, da je poslovni prostor adaptiran v skladu z gradbenimi potrdili z dne 1.12.1988 in 24.8.1998 in da so novo grajene konstrukcije izven prostorov kava - bara.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe v tožbi, sklicuje se na obrazložitev v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče nima pomislekov o pravilnosti odločitve tožene stranke, ko je prvostopno odločbo odpravila, ker niso bila ugotovljena vsa, za odločitev pomembna dejstva in okoliščine ali pa so bila le-ta ugotovljena zmotno. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da prvostopni organ ni ugotavljal obstoja vseh pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, kot jih predpisuje zakon o gostinski dejavnosti (ZGDej, Uradni list SRS, št. 42/73). Nepravilno se je skliceval na odločbo Ministrstva za turizem in gostinstvo z dne 12.11.1992, če ta ni bila pravnomočna. Tožena stranka pravilno opozarja, da prav iz sodbe, s katero je vrhovno sodišče odpravilo navedeno odločbo, izhaja, da status poslovnega prostora, kjer naj bi se opravljala gostinska dejavnost kava - bar, še vedno ni razčiščen in da je v zvezi s tem še vedno odprto vprašanje ali stranka izpolnjuje zahtevani zakonski pogoj, da ima poslovni prostor. To pa se izkazuje z uporabnim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, ali z dovoljenjem o spremembi namembnosti, če gre za stanovanjske prostore, ki se spremenijo v poslovni prostor, kot je to pravilno opozorila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ker navedenih zakonskih pogojev prvostopni upravni organ ni ugotovil ali pa jih je ugotovil zmotno, je tožena stranka utemeljeno odpravila odločbo prve stopnje. Zato je tudi sklicevanje tožeče stranke v tožbi na ugotovitve inšpekcijskih organov iz drugih postopkov, ki glede na citirano sodbo vrhovnega sodišča še niso zaključeni, neutemeljeno. Vse že navedene ugovore glede odprave ugotovljenih pomanjkljivosti bo lahko tožeča stranka uveljavljala v ponovnem postopku, ko bo upravni organ ugotavljal ali so izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev njenemu zahtevku.

Ker je tožba neutemeljen, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).