Up-26/94

18.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz M., ki jo zastopa A. R., odvetnik v M. na seji senata dne 18. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. P. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Kr 3/94-4 z dne 2.2.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnica je 12.4.1994 vložila ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bil zavržen kot nedovoljen predlog njenega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti.

Pritožnica zatrjuje, da je sodišče kršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do neodvisnega sodnika (23. člen Ustave). Meni, da sodišče njenemu predlogu ni sledilo zgolj zato, ker določba 35. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 - v nadaljevanju: ZKP-77) ni dopuščala, da bi tudi obdolženec v kazenskem postopku lahko predlagal prenos pristojnosti, kadar je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožničin predlog za prenos krajevne pristojnosti z utemeljitvijo, da zagovornik na podlagi zakonske določbe ni upravičen predlagati prenosa krajevne pristojnosti. Z istim sklepom je Vrhovno sodišče odločilo tudi o predlogu predsednika senata za prenos krajevne pristojnosti. Predsednik senata se je v obrazložitvi svojega predloga skliceval na utemeljitev v predlogu pritožničinega zagovornika. Ta predlog pa je Vrhovno sodišče presojalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo.

Glede na navedeno torej po svoji vsebini ne drži očitek pritožnice, da Vrhovno sodišče zgolj zato ni sledilo njenemu predlogu, ker ji zakon tega upravičenja ni dajal. Vrhovno sodišče je pritožničin predlog po vsebini dejansko presojalo s tem, ko je presojalo predlog predsednika senata. Ker je sodišče formalno sicer zavrglo pritožničin predlog, dejansko pa je njegovo vsebino presojalo preko predloga predsednika senata, v tem postopku zgolj zaradi zavrženja predloga nista bili kršeni pritožničini pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Pritrditi pa je treba tudi stališču Vrhovnega sodišča, da ima pritožnica v postopku možnost zagotoviti spoštovanje pravice iz 23. člena Ustave glede sodnikov pristojnega višjega sodišča tudi z institutom izločitve sodnika, če bi se pojavil dvom o njegovi nepristranosti.

Ker iz razlogov prejšnje točke te obrazložitve nista podani zatrjevani kršitvi človekovih pravic, se senatu Ustavnega sodišča zaradi odločitve o tej ustavni pritožbi tudi ni bilo treba spuščati v vprašanje presoje ustavnosti ureditve 35. člena ZKP-77.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič