Jedro

Ker je tožeča stranka v zakonsko določenem roku sodišču posredovala njej poslan odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je toženki naložena obveznost plačila 1.037,88 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.2006 dalje do plačila.

Pritožuje se toženka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev ali spremembo izpodbijane sodbe. Navaja, da dejstvo, da ima preživninski zavezanec stanovanje na istem naslovu kot toženka, še ne pomeni skupnega gospodinjstva s toženko in hčerko M.. Tudi v letih 200 do 2002 preživninski zavezanec ni živel v skupnem gospodinjstvu s toženko in hčerko, živel pa je na istem naslovu, o čemer so bila Centru za socialno delo v Ljubljani in tožeči stranki predložena dokazila. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, ker je odločeno na osnovi uradnega zaznamka. Toženka dne 20.5.2005 tožeče stranke ni obvestila o skupnem gospodinjstvu. V uradnem zaznamku se izrecno navaja skupen naslov in ne skupno gospodinjstvo. Sodišče je zahtevalo pripravljalno vlogo in za dne 11.11.2009 razpisalo narok. Preživninski zavezanec je še danes nezaposlen in neozdravljivo bolan. Pritožnica trdi, da je na tožbo odgovorila sodišču in tožeči stranki v zakonitem 30 dnevnem roku z dnem 27.11.2009. Tožeča stranka je dne 12.12.2007 odstopila svoj odgovor sodišču in sodišče ga je prejelo 18.12.2007. Pritožba je utemeljena.

Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bila pritožnica s pravnim poukom tudi poučena. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku.

Utemeljeno pa pritožba opozarja na pravočasno vložitev odgovora na tožbo. Iz odredbe na listovni številki 4 je razvidno, da je bila tožba s pozivom na odgovor iz sodišča odpravljena dne 26.11.2007, iz žiga na povratnici pa, da bila vročitev poiskušana dne 27.11.2007. Toženka je očitno pomotoma kot datum vročitve zapisala sedemindvajseti september 2007, kajti iz žiga ob njenem podpisu je razvidno, da je bila vročitev opravljena dne 27.11.2007. Sicer pa datum vročitve za pritožnico ni sporen. Zatrjuje namreč, da je na tožbo odgovorila v zakonitem tridesetdnevnem roku. Upoštevajoč dne 27.11.2007 opravljeno vročitev, se je rok za odgovor na tožbo iztekel dne 27.12.2007. V tem roku (dne 18.12.2007) je toženkina vloga v sodni spis prispela. Posredovala jo je tožeča stranka s svojo vlogo z dne 14.12.2007 (list. št. 5) in je v spisu med listinami, označena kot listina A13. Postavlja se vprašanje, ali gre za odgovor na tožbo, ali kakšno drugo vlogo.

Obvezne sestavine odgovora na tožbo predpisuje 278. čl. ZPP. Da je vlogo mogoče obravnavati kot odgovor na tožbo, mora biti obrazložena. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Priložene morajo biti listine in predlagani dokazi, s katerimi se ugotavljajo zatrjevana dejstva.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da toženkina vloga (listina A13) tem pogojem ustreza. Vloga je obrazložena in se na tožbo sklicuje. Navaja opravilno številko sodnega spisa oz. tožbe, datum njene vložitve pri sodišču, označbo sodišča in zadeve, navaja stranke, kar vse so sestavine, ki jih za vsako vlogo predpisuje 2. odstavek 105. čl. ZPP. Vloga je podpisana. Naslovljena je sicer neposredno na tožečo stranko, tudi obrača se neposredno na tožečo stranko, kar pa ni odločilno, ker je iz obrazložitve razvidno, da toženka tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Med drugim navaja, da preživninski zavezanec hčerke ni preživljal, kar je eno od odločilnih dejstev. V potrditev zatrjevanih dejstev se sklicuje na dokumentacijo Jamstvenega in preživninskega sklada RS.

Vloga torej ima sestavine, ki so v 278. čl. ZPP predpisane kot obvezne sestavine odgovora na tožbo. Dejstvo, da vloga ni taksirana, da je sodišču predložena v enem izvodu in fotokopiji, ni odločilno, ker je tožena stranka vlogo že prejela in ker ima vloga zgolj odpravljive formalne pomanjkljivosti. Ker je bil v zakonsko določenem roku odgovor na tožbo sodišču posredovan, pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. čl. ZPP niso podani. Zamudno sodbo je mogoče izdati samo v primeru, če so izpolnjene vse stroge predpostavke iz 318. čl. ZPP.

Ker predpostavke za izdajo zamudne sodbe niso bile izpolnjene, je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbe ZPP o izdaji zamudne sodbe (7. tč. 2. odstavka 339. čl. ZPP). Drugostopenjsko sodišče te procesne kršitve ne more odpraviti, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo (354. čl. ZPP).

Sodnica posameznica odloča na podlagi 5. odstavka 458. čl. ZPP.