Jedro

Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.

Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka pravdna stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da naznanilni list SR Slovenije, Geodetske uprave št. xy z dne 30. 03. 1979 ni veljaven pravni naslov za pridobitev ali prenos lastninske pravice in spremembo lastniškega stanja in je za tožečo stranko brez učinka, da vknjižba nove izmere na njegovi podlagi v vl. št. 491, k. o. D., ni veljavna, da se pri tem vložku vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje in da je tožena stranka dolžna dopustiti ponovno odmero, vzpostavitev in vris v kataster meje med parcelama št. 387/2 in 375/2 tako, da se bo sedanja mejna črta med tema parcelama nadaljevala v ravni črti do meje parc. št. 375, vse k. o. D, kot je bilo odmerjeno leta 1937, in bo tako vzpostavljeno stanje, kot je bilo pred vpisom na podlagi navedenega naznanilnega lista. Tožeči stranki je naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke v višini 718,78 EUR.

Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (UL RS 26/99 in kasnejše spremembe; ZPP) pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, podredno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške pritožbe. Meni, da je sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje, saj ni nobenega dvoma, da je na opisanih 80 m2 prišlo do vknjižbe lastninske pravice na toženca, čeprav za to ni bilo nobene pravne podlage, kljub temu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prenos lastninske pravice se ne more opraviti s poočitbo, kar je bilo v tem primeru narejeno. To je bila dejansko vknjižba, ki je bila izvedena brez pravne podlage, saj naznanili list za takšno vknjižbo ne more biti pravni naslov.

(3) Tožena stranka je na vročeno pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške odgovora.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5)

Prvo sodišče je v celoti in pravilno ugotovilo sporna pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kršitev postopka pa pri tem ni storilo.

(6) Po vsebini gre (v bistvenem delu) za izbrisno tožbo. Ta pa je mogoča le, če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini (243. čl. Zakona o zemljiški knjigi; UL RS 58/2003 in kasnejše spremembe; ZZK-1).

(7) Varstva svoje lastninske pravice na delu nepremičnin, za katero tožnika trdita, da jima je bila odvzeta z izpodbijanim vpisom, na podlagi trditev, ki sta jih podala, ne moreta doseči z izbrisno tožbo. Do prenosa lastninske pravice na njuni nepremičnini namreč sploh ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.

(8) Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb sploh ni možno ugotavljati v pravdnem postopku (1. čl. ZPP). Zato je tudi zavrnitev dela tožbe, s katerim sta tožnik zahtevala ugotovitev, da naznanilni list SR Slovenije, Geodetske uprave št. 157/79 z dne 30. 03. 1979 ni veljaven pravni naslov za pridobitev ali prenos lastninske pravice in spremembo lastniškega stanja in je za tožečo stranko brez učinka, pravilna. Od spremembe te odločitve v zavrženje tega dela tožbe tožeča stranka ne bi imela koristi.

(9) Izkaže se, da je pritožba neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče njuno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), saj napak, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v postopku in sojenju na prvi stopnji tudi ni bilo (2. odst. 350. čl. ZPP).

(10) Tožeča stranka sama krije svoje stroške neutemeljene pritožbe, tožena pa nepotrebnega odgovora nanjo (1. odst. 154. in 155. člen ZPP).