Jedro

V družbi z neomejeno odgovornostjo ima vsak družbenik položaj zakonitega zastopnika, razen če je z družbeno pogodbo izvzet iz zastopanja in so to za vpis v sodni register priglasili vsi družbeniki. Ker je na poravnalni narok prišla solastnica tožene stranke, kateri sodišče zmotno ni dovolilo zastopati toženo stranko, ker naj za to ne bi izpolnjevala pogojev po ZPP in ZDSS-1, je izdana zamudna sodba nezakonita, saj ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, da tožena stranka ni prišla na poravnalni narok. oz. prvi narok na glavno obravnavo, čeprav je odgovorila na tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo sklep tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7.3.2005 (točka 1 izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 8.3.2005, ampak mu je trajalo do 6.9.2005, zato mu je tožena stranka dolžna čas od

8.3.2005 do 6.9.2005 vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka dalje do plačila in plačati vse davke in prispevke v 8 dneh, pod izvršbo (točka 2 izreka). Tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, ki se nanaša na reintegracijo tožnika, izplačilo nadomestila plače in vpis delovne dobe v delovno knjižico za čas po 6.9.2005 (točka 3 izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka (točka 4 izreka).

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka in v pritožbi smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodišče je namreč zmotno štelo, da so za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni pogoji po 1. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004), ker na narok

7.9.2005 ni pristopila tožena stranka. Na ta narok je namreč prišla R. B., družbenica tožene stranke, ki je družba z neomejeno odgovornostjo. Po določbi 1. odst. 99. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Ur.l. RS št. 30/93 in nasl.) je namreč za zastopanje upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja. Družbenica R. B. je po tej določbi bila upravičena zastopati toženo stranko na naroku dne 7.9.2005. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe ZGD, v posledici tega pa je v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99) izdalo zamudno sodbo. Zaradi tega tožena stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče navedeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga bistvenih kršitev pravil postopka, pri čemer je v smislu 1. odst. 350 čl. ZPP štelo, da tožena stranka izpodbija sodbo v delu (točke 1, 2 in 4 izreka), v katerem v sporu ni uspela. V skladu z določbo 2. odst. 350. čl. ZPP je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Po določbi 1. odst. 28. čl. ZDSS-1 izda sodišče zamudno sodbo pod pogoji, ki jih določa ZPP v svojem 318. čl., če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo potem, ko je ugotovilo, da na poravnalni narok 7.9.2005 ni prišla tožena stranka, čeprav ji je bilo vabilo vročeno pravilno in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka, predvidene v 1. odst. 28. čl. ZDSS-1. Iz podatkov razpravnega zapisnika z dne 7.9.2005 (list. št. 13 in 14 spisa) izhaja, da je na poravnalni narok za toženo stranko prišla R. B., ki je izjavila, da je solastnica tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da R.B. ne dopusti zastopanja, ker ne izpolnjuje pogojev po ZPP in ZDSS-1. Tožena stranka je družba z neomejeno odgovornostjo. Po določbi

86. čl. ZGD, ki je veljal v spornem obdobju (sedaj ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006, ki velja od 4.5.2006 dalje), so posle družbe z neomejeno odgovornostjo upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Prav tako je vsak družbenik upravičen za zastopanje družbe, razen če je z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja (1. odst. 99. čl. ZGD). To pomeni, da ima vsak od družbenikov v družbi z neomejeno odgovornostjo položaj zakonitega zastopnika.

Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopnika ali vključitev prokurista, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki (4. odst. 99. čl. ZGD).

Iz podatkov registra v prilogi spisa (izpis z dne 7.4.2005) je razvidno, da sta ustanovitelja tožene stranke kot družbe z neomejeno odgovornostjo B. B. in R. B., oba L. v T., da je kot zastopnik vpisan direktor družbe B. B., medtem ko izvzetje R. B. od zastopanja družbe ni vpisano. To pa pomeni, da je R. B. zakonito zastopala toženo stranko na poravnalnem naroku 7.9.2005. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da tožena stranka na ta narok ni prišla in da so s tem izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 28. čl. ZDSS-1 v zvezi s členom 318 ZPP, za izdajo zamudne sodbe.

Utemeljeni pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov ugodilo, razveljavilo 1. in 2. točko izreka izpodbijane sodbe in odločitev o stroških postopka (4. tč.

izreka) in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP, ki določa, da v primeru, ko sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je vložena pritožba in vrne zadevo v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.