Up-93/01 - 10

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/95 in VI Ips 7/96 z dne 7. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo tožbo za obnovo postopka, v katerem je isto sodišče zavrnilo zahtevo ustavnega pritožnika za odpravo odloka Državnega zbora o imenovanju B. B. za notarja. Ker je ustavni pritožnik tožbo za obnovo postopka razširil še s predlogom za odpravo odloka Državnega zbora o imenovanju C. C. C. za notarko, je z izpodbijanim sklepom Vrhovno sodišče po združitvi obeh zadev zavrglo tudi to tožbo. Ustavni pritožnik navaja, da oba kandidata za notarja ob imenovanju nista razpolagala s primernimi poslovnimi prostori, saj sta pričela z delom na drugi lokaciji, kot sta jo sicer navedla ob prijavi. To je dokazoval s fotokopijo članka iz časopisa Večer, ki je objavil naslove novo imenovanih notarjev. Pritožnik zatrjuje, da bi Vrhovno sodišče moralo preizkusiti, ali navedena kandidata izpolnjujeta pogoje za imenovanje za notarja. Ker tega Vrhovno sodišče ni storilo, je kršilo načelo enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (tretji odstavek 49. člena Ustave). Pritožnik zatrjuje tudi, da mu ni sodilo nepristransko sodišče (kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave), ker je njegovo tožbo za obnovo postopka zavrglo šele po petih letih. Kršena pa naj bi mu bila tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker zoper izpodbijani sklep ni imel pritožbe.

B.

2.Po 50. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. V konkretnem primeru to pomeni, da Ustavno sodišče v okviru ustavne pritožbe preizkusi ali je do zatrjevanih kršitev prišlo v postopku za obnovo postopka, ki je bil sicer končan s sodbo Vrhovnega sodišča.

3.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je v tožbi za obnovo postopka izkazal, da navedena kandidata za notarja ob imenovanju nista razpolagala s potrebnimi poslovnimi prostori in to vsaj s stopnjo verjetnosti, kar naj bi zadoščalo za obnovo postopka. Po Zakonu o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZUS77), ki se je uporabljal v času odločitve Vrhovnega sodišča, je bila procesna predpostavka za dovolitev obnove postopka izkazana verjetnost zakonitega razloga. S tem, ko je Vrhovno sodišče ocenilo, da ustavni pritožnik te verjetnosti ni izkazal, ni kršilo načela iz drugega odstavka 14. člena Ustave ter pravic iz 22. člena in tretjega odstavka 49. člena Ustave, pač pa je le ugotavljalo, ali so izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje postopka. Ob ugotovitvi, da je Vrhovno sodišče to svojo ugotovitev argumentirano obrazložilo, se v samo pravilnost te ugotovitve Ustavno sodišče glede na svoje pristojnosti v okviru postopka z ustavno pritožbo ne more spuščati. Ustavnemu pritožniku je tudi pojasnilo, zakaj ni možno zahtevati obnove postopka v primeru odloka o imenovanju notarke C. C. C. 4. Kršitev pravice do nepristranskega sodišča (prvi odstavek 23. člena Ustave) pritožnik utemeljuje z navedbo, da je sodišče njegovo tožbo zavrglo po petih letih. S tako navedbo ni mogoče uspešno utemeljevati kršitve človekove pravice do nepristranskega sodišča.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je treba ugotoviti, da je Vrhovno sodišče odločalo o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu. ZUS77, ki ga je Vrhovno sodišče pri tem uporabilo, je v 58. členu določal, da so zoper odločbo (sklep po drugem odstavku 56. člena oziroma sodba po prvem odstavku 57. člena ZUS77), ki jo izda sodišče o tožbi za obnovo postopka, dovoljena tista pravna sredstva, ki so dovoljena v glavni stvari. O glavni stvari je bilo odločeno s sodbo št. I Uv 8/95, zoper katero ustavni pritožnik ni imel pritožbe. Po ZUS77 je bila v upravnem pritožba praviloma izključena, ker je na prvi stopnji odločalo Vrhovno sodišče. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-115/95 z dne 24. 4. 1996 (OdlUS V, 80) sprejelo stališče,

da je pritožba redno pravno sredstvo proti odločbam sodišč prve stopnje in več od tega 25. člen Ustave ne zagotavlja. Takšna je ureditev tudi po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP), ki sicer pravice do pritožbe v civilnih zadevah sploh ne zagotavlja, pač pa je s 7. Protokolom k tej konvenciji zagotovljena pravica do pritožbe v kazenskih postopkih. Vendar je tudi ob tem kot nesporno sprejeto stališče, da se ta pravica nanaša le na sodne odločbe, izdane na prvi stopnji (še pri tem je mogoča izjema, če je na prvi stopnji sodilo najvišje sodišče v državi)

Tudi zaradi navedenih razlogov v obravnavanem primeru ni v nasprotju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker pritožnik zoper izpodbijani sklep ni imel pritožbe. Zato pritožniku ta zatrjevana človekova pravica ni bila kršena.

4.4. Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.5. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici Milojki Modrijan in sodniku Jožetu Tratniku, ki sta bila v tej zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Lojze Janko