Jedro

S sklepom o popravi sodbe ni mogoče spreminjati odločitve o plačilu stroškov postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 191,04 EUR stroškov pritožbenega postopka z nakazilom na račun Delovnega sodišča v Celju, št. ..., sklic: ....

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Ps 3086/2007 z dne 16. 11. 2010 zavrnilo tožnikov primarni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in na tej podlagi priznajo pravice, ugodilo pa je podrednemu zahtevku in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 28. 3. 2007 dalje, mu priznalo od navedenega dne pravico do premestitve na drugo lažje delo ter toženi stranki naložilo, da o pravici in višini nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo. V zadnjem, 5. odst. 2. toč. izreka je toženi stranki naložilo, da tožniku v 8. dneh povrne stroške postopka v znesku 1.565,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka. Iz potrdila na izvirniku sodbe se vidi, da je dne 17. 12. 2010 postala pravnomočna. Na predlog predsednice Delovnega sodišča v Celju, opr. št. BPP 121/2008 z dne 3. 3. 2011 je sodišče prve stopnje dne 14. 3. 2011, torej po pravnomočnosti sodbe, izdalo sklep o popravi sodbe s katerim je omenjeno odločitev o povračilu stroškov popravilo oz. dopolnilo tako, da je toženi stranki naložilo, da znesek stroškov postopka plača na račun Delovnega sodišča v Celju s sklicem za brezplačno pravno pomoč ter ustrezno popravilo obrazložitev sodbe glede obveznosti povračila stroškov.

Zoper sklep o popravi sta se pritožili obe stranki in predlagali razveljavitev.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 366. čl. v zvezi s 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Navaja, da pogoji za popravo sodbe kot jih določa 328. čl. ZPP, niso izpolnjeni. Sodišče ni odločilo o celotnem zahtevku, o nakazilu stroškov postopka bi lahko odločilo le z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. v zvezi s 332. čl. ZPP, če bi stranki v petnajstih dneh od prejema sodbe sodišču predlagali dopolnitev. Nobena izmed strank takšnega predloga v zakonskem roku ni podala, prvostopenjska sodba je zato pravnomočna in izvršljiva, neutemeljeno je zato sodišče izdalo sklep o popravi sodbe. Zahteva povračilo stroškov.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev o stroških vsebinska, morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava s tem v zvezi je dopustno odpraviti le v postopku s pravnimi sredstvi, ne pa s popravnim sklepom. Tožena stranka je postopala v skladu s pravnomočno sodbo in na račun tožnikovega pooblaščenca 29. 12. 2010 nakazala stroške postopka, kot jih je odmerilo sodišče. S sklepom o popravi sodbe je sodišče odpravilo vsebinsko napako, s tem je neupravičeno poseglo v pravnomočno razsojeno zadevo in toženi stranki neupravičeno ponovno naložilo nakazilo stroškov po omenjeni sodbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Z izdajo sklepa o popravi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 1. odst. 339. čl. v zvezi s 328. in 1. odst. 366. čl. ZPP. Odločitev o drugačnem načinu plačila oz. nakazilu stroškov postopka pomeni vsebinsko spremembo odločitve in ne le popravo napake v imenih, številkah ali drugačne očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike ali neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje, prvostopenjsko sodišče ne more s sklepom o popravi sodbe spreminjati pravnomočne odločitve o plačilu oz. nakazilu stroškov postopka. Takšen sklep pa tudi ni potreben. Po določbi 46. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami) terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oz. sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog Državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov.

Po gornji materialno pravni določbi je Republika Slovenija s pravnomočnostjo sodbe v tem socialnem sporu na podlagi zakonske subrogacije pridobila terjatev do tožene stranke iz naslova plačanih stroškov za pravno pomoč. V kolikor je tožena stranka ta sredstva že nakazala pooblaščencu tožnika, to pomeni, da je odvetnik, postavljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči, brez pravnega temelja obogaten na škodo Republike Slovenije in je sredstva (nagrado in povračilo stroškov), ki jih je že prejel na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči dolžan Republiki Sloveniji vrniti (pravna podlaga za terjatev Republike Slovenije je določba 1. odst. 190. čl. Obligacijskega zakonika – OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in 40/2007 o neupravičeni pridobitvi).

Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške. Sodni postopek na prvi stopnji se je začel z vložitvijo tožbe 16. 10. 2007, kar je pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) in se zato nagrade in izdatki za storitve odvetnikov določijo po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 s spremembami). Ker bi nagrada in povračilo stroškov, ob upoštevanju višine prisojenih stroškov po 4. toč. tarifne št. 15 OT, z upoštevanjem izdatkov za stranko po 3. odst. 13. čl. OT in davka na dodatno vrednost po 2. odst. 2. čl. OT, pomenila višjo nagrado, kot jo tožnik uveljavlja, je sodišče druge stopnje predlogu za povračilo stroškov, kot ga je tožnik opredelil v pritožbi ugodilo in mu priznalo skupaj 191,04 EUR stroškov. Odvetnik je bil po obeh odločbah o odobritvi brezplačne pravne pomoči določen za nudenje brezplačne pravne pomoči na prvi in drugi stopnji, tožena stranka bo zato priznane stroške oz. nagrado za pravno pomoč v zvezi z vloženo pritožbo nakazala na račun BPP pri Delovnem sodišču v Celju.