Jedro

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila nerazumljivo vlogo, ki ni primerna za obravnavo. Na podlagi nerazumljive vloge, ki med drugim ne vsebuje tožbenega zahtevka, ni moč ugotoviti, kaj je predmet spora, posledično pa tudi ne, ali gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Zato tudi ni moč ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravdno sposobnost v tem postopku ali pa je njen zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, ker je bila vložena s strani pravdno nesposobne osebe, brez odobritve zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba tožeče stranke, vložena dne 25. 3. 2022, zavrže. 2. Zoper sklep se laično in obširno pritožuje1 tožeča stranka, med drugim glede tega, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ker je stečajni upravitelj sodišču sporočil, da ne odobrava tožbe tožeče stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato je višje sodišče v skladu s 366. a členom ZPP v obravnavani zadevi odločalo po sodnici posameznici.

5. Nad tožečo stranko je bil pred vložitvijo tožbe, s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 000/2022, začet postopek osebnega stečaja. V skladu s prvo točko prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP), s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, kot tudi z vsemi drugimi pravicami, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga.2 V primerih, ko je osebni stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je zato vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je namreč upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.3

6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila nerazumljivo vlogo, ki ni primerna za obravnavo.4 Na podlagi nerazumljive vloge, ki med drugim ne vsebuje tožbenega zahtevka, ni moč ugotoviti, kaj je predmet spora, posledično pa tudi ne, ali gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Zato tudi ni moč ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravdno sposobnost v tem postopku ali pa je njen zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, ker je bila vložena s strani pravdno nesposobne osebe, brez odobritve zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja5. 7. Izpodbijani sklep je torej obremenjen z bistveno kršitvijo določbe pravdnega postopka (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje postopa skladno z obrazloženim v prejšnji točki.

1 V vlogi z dne 28. 6. 2022, ki jo je naslovila „ugovor“. Navedb v vlogi „ugovor – dopolnitev“ z dne 5. 7. 2022 višje sodišče ni obravnavalo, saj je dopolnitev pritožbe prepozna. 2 V. Balažic, Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik št. 59, marec 2013, str. 10. 3 Ibidem. 4 Kar je ocenilo tudi sodišče prve stopnje, saj zadevo vodi v vpisniku za razne civilne zadeve R. 5 Ki je hkrati drugo tožena stranka v tej zadevi.