Jedro

Če drži navedba tožnikov, da na mejni obravnavi nista bila seznanjena s tem, da podpisujeta pooblastilo geodetskemu organu, da v njunem imenu sproži upravni postopek parcelacije in ju v navedenem postopku zastopa, bi bilo treba oceniti, ali ju je resnično mogoče šteti za vlagatelja predmetnega zahtevka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Domžale, št. 02112-1148/2018-2 z dne 4. 10. 2018 v 2. točki izreka, v obsegu evidentiranja parcelacije in ugotovitve sprememb parcel: ukinjena parcela 129/2 in novi parceli 129/16 in 129/17 odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama stroške postopka v višini 15 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano 2. točko izreka, v delu, ki se nanaša na tožnika, odločil, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacij ugotovijo naslednje spremembe: ukine se parcela 129/2 in nastaneta novi 129/16 in 129/17, v 3. točki izreka pa, da je grafični prikaz urejenih delov mej in stanja parcel po opravljenih parcelacijah z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi je med drugim navedel, da sta tožnika po pooblaščencu A. d. o. o. dne 10. 7. 2018 vložila zahtevo št. 02112-1144/2018 za uvedbo postopka parcelacije parcele št. 129/2 v katastrski občini .... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) izdelalo geodetsko podjetje, potrdil pa ga je pooblaščen geodet. Organ je opravil preizkus vloge po 35. in 51. členu ZEN in ugotovil, da ni razloga za zavrženje oziroma zavrnitev elaborata. Vsi, med drugim tudi tožnika, so v zapisniku št. 14/2018 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

2. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo med drugim tožnikov zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi je ugotovil, da je geodetsko podjetje zahtevo vložilo na podlagi podpisanih pooblastil med drugim tudi tožnikov. Zato ni res, da zahteve nista vložila. S podpisom zapisnika pa sta se strinjala tudi s pacelacijo. Na ugovor, da iz grafičnega prikaza izhaja, da se je meja premaknila bolj v njuno parcelo pa toženka odgovarja, da se v predmetnem postopku meja ni urejala, ampak se je parcela zgolj parcelirala. Pojasnjuje še namen grafičnega prikaza, ki je zgolj optični prikaz tistega, o čemer je odločeno v odločbi.

3. Tožnika s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim zanikata, da bi zahtevala parcelacijo, niti se z njo ne strinjata. Sodelovala sta zgolj na mejni obravnavi 26. 4. 2018, kjer jima je geodet dal nekaj za podpisati, in jima rekel, da s podpisom potrjujeta svojo prisotnost. Pri tem jima ni pokazal, kaj sta podpisala niti jima ni dal izvoda listine. Prav tako nista podpisala strinjanja s parcelacijo. Parcelaciji celo izrecno nasprotujeta. Navajata, da parcelacija posega tudi v postopek IDOS 6252, končan leta 2008, kar predstavlja nedopusten poseg v urejeno mejo. Predlagata ugoditev tožbi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožnika z obravnavano tožbo izpodbijata obe odločbi upravnih organov v celoti. Glede na njun pravni interes, ki izhaja iz ugovorov v tožbi, sodišče šteje, da izpodbijata odločitev prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša nanju.

7. V zadevi je sporno predvsem, ali je pravilna ugotovitev toženke, da sta tožnika po pooblaščencu, družbi A. d. o. o. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije njune nepremičnine parc. št. 129/2 k.o. .... Tožnika sta namreč tej ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, izrecno nasprotovala, tako v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, kot tudi v tožbi. Dokazujeta, da je bilo na vabilu na mejno obravnavo z dne 26. 4. 2018 navedeno, da je zahtevo za parcelacijo njune parcele podala Občina ..., na obravnavi pa ju je geodet prosil, naj s podpisom formalno potrdita njuno prisotnost. Nikoli pa nista dala soglasje za izvedbo postopka parcelacije oz. nista z njim soglašala. Geodet jima ni pokazal, kaj podpisujeta, niti jima ni dal kopije obrazca, ki sta ga podpisala.

8. Ker odločba drugostopenjskega organa glede navedenega ugovora nima razlogov, sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Če drži navedba tožnikov, da na mejni obravnavi nista bila seznanjena s tem, da podpisujeta pooblastilo geodetskemu organu, da v njunem imenu sproži upravni postopek parcelacije in ju v navedenem postopku zastopa, bi bilo treba oceniti, ali ju je resnično mogoče šteti za vlagatelja predmetnega zahtevka.

9. Glede na to, da gre v zadevi po navedbah toženke za zahtevo, začeto na zahtevek tožnikov, in da ni stranke z nasprotnim interesom, nadaljevanje postopka pa tudi ni v javnem interesu, sodišče pripominja, da bi bilo mogoče tudi v primeru, ko bi bilo ugotovljeno, da sta tožnika zahtevek za parcelacijo po pooblaščencu dejansko vložila, njuno pritožbo šteti za umik zahtevka. Iz nje namreč jasno izhaja, da parcelacije ne želita. V zadevi bi bilo zato treba ravnati v skladu z drugim odstavkom 135. člena ZUP.

10. Sodišče zgolj pripominja, da bi tudi občina na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) lahko predlagala parcelacijo, vendar le v postopku razlastitve, po izdanem sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka. V obravnavanem primeru pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi šlo za tak primer.

11. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka razčistiti, ali tožnika dejansko želita izvedbo parcelacije. Če ne, mora predmetni postopek ustaviti. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Ker sta tožnika v tem upravnem sporu uspela, jima je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jima je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačano sodno tako bosta dobila tožnika povrnjeno po uradni dolžnosti.