Jedro

Za uspešno uveljavljanje neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje neenotnost sodne prakse, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke št. 2142-557/2018/13 (1312-06) z dne 13. 4. 2018. Z navedenim upravnim aktom je organ tožene stranke kot očitno neutemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, in sicer iz dveh razlogov, določenih v prvi in drugi alineji 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Tožnik je namreč s tem, ko je kot razlog za mednarodno zaščito navedel, da je njegova ciljna država Francija, v kateri bi rad delal, navajal dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 (prva alineja 52. člena ZMZ-1). Drugi razlog za zavrnitev je bil v tem, da tožnik, ki prihaja iz varne izvorne države1 iz 61. člena ZMZ-1, ni uspel izpodbiti domneve, da Alžirija zaradi obstoja posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito (druga alineja prvega odstavka 62. člena ZMZ-1) zanj ni varna izvorna država.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ob sklicevanju na razloge omenjene odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) presodilo, da tožnik ni dokazal preganjanja iz razloga pripadnosti Berberom.2 Pojasnilo je, da so bile pred razglasitvijo Alžirije za varno izvorno državo upoštevane ustrezne informacije, saj varno izvorno državo skladno s tretjim odstavkom 61. člena ZMZ-1 razglasi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, ki redno spremlja razmere v državi na podlagi informacij različnih organizacij. Sodišče prve stopnje se je strinjalo tudi s stališčem tožene stranke, da tožnik ni izpodbil domneve o varni izvorni državi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Pomembnost predlaganega vprašanja utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti in enotne uporabe prava.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V predlogu za dopustitev mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6. Tožnik kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja: "Ali je pri prosilcih, ki prihajajo iz varne izvorne države, treba uporabiti neposredno višji pravni akt, to je Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev, v nadaljevanju Procesna direktiva II), in ali mora upravni organ pridobiti ažurne informacije o stanju v izvorni državi ne glede, da je varna izvorna država v skladu z razglasitvijo Vlade Republike Slovenije?" Navaja, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Upravnega sodišča Republike Slovenije ni enotna, saj izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse v zadevi I U 859/2018, v kateri je sodišče prve stopnje zaradi uporabe določb Procesne direktive II ugodilo tožbi.

7. Ta tožnikova navedba za dopustitev revizije ne zadošča. Da bi lahko uspešno uveljavljal neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, bi namreč moral poleg navedbe pravnega vprašanja, glede katerega jo uveljavlja, opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero jo utemeljuje, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.3 Ker tožnik tega trditvenega bremena ni izpolnil, uveljavljani pogoj za dopustitev revizije ni izkazan. Zato Vrhovno sodišče tudi ni presojalo, ali je tožnik v obravnavani zadevi natančno in konkretno navedel sporno pravno vprašanje.

8. Ker predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek istega člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Slovenija je z Odlokom Vlade RS o določitvi seznama varnih izvornih držav (Uradni list RS, št. 13/2016) Alžirijo razglasila za varno izvorno državo. 2 Razlog preganjanja bi v tem primeru temeljil na pripadnosti posebni družbeni skupini (četrta alineja prvega odstavka 27. člena ZMZ-1). 3 Prim. s sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 268/2014, X Ips 365/2016, X Ips 28/2017, X Ips 99/2017 in drugi.