- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC sklep Cp 1742/2006
ECLI:SI:VSCE:2006:CP.1742.2006 Civilni oddelek
Povzetek
- Nujnost sodelovanja vseh solastnikov v postopku delitve solastne stvari.Ali je mogoče zavreči predlog za delitev solastne stvari le proti nekaterim solastnikom?
- Obveščanje strank o netočnosti naslovov.Ali je sodišče dolžno obvestiti stranke o netočnosti naslovov, ki jih predložijo?
- Bistvena kršitev procesnih pravil.Ali je prišlo do bistvene kršitve procesnih pravil, ker je sodišče izločilo solastnika iz postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V postopku delitve solastne stvari so solastniki nujni sosporniki, saj v postopku lahko sodelujejo le vsi solastniki hkrati. Zato predloga ni mogoče zavreči le proti enemu, ali le proti nekaterim solastnikom.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog glede nasprotne udeleženke M. Č. zavrglo.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila predlagateljica in poudarja, da je z dopisom 19.5.2006 poslala sodišču ugovor U. e. P., da ima M. Č. stalno bivališče K. ..., P.. Po tem dopisu sodišče ni nikoli zahtevalo, da predlog popravi, ter je predlagateljica šele z izpodbijanim sklepom izvedela, da je naslov domnevno nepravilen. Podaljševanje rokov se je nanašalo na druge udeležence. Če bi bila obveščena, bi tudi za M.Č. predlagala postavitev začasnega zastopnika. Upoštevati je treba tudi naravo nepravdnega postopka, kjer ni strogo formalnih strank, ampak so udeleženci s prizadetimi pravnimi interesi. Sodišče ni smelo izločiti nasprotne udeleženke, ki je solastnica nepremičnine, ki se razdružuje. Podana je bistvena kršitev po 8. tč. 339. čl. ZPP.
Pritožba je utemeljena.
Pri delitvi solastne stvari so vsi solastniki nujni sosporniki, saj po materialnem pravu postopka delitve solastne stvari ni mogoče voditi samo proti nekaterim solastnikom. Čl. 118 Zakona o nepravdnem postopku predvideva sodelovanje vseh solastnikov, bodisi pri sklenitvi sporazuma o delitvi, ali pa v nepravdnem postopku.
Zato ni mogoče zavreči predloga za delitev samo proti enemu, ali samo proti nekaterim solastnikom. Enako člena 65 in 70 Stvarnopravnega zakonika predvidevata sodelovanje vseh solastnikov pri delitvi.
Če pa ne sodelujejo vsi solastniki, pa je možno govoriti le o prometu solastninskih deležev le med nekaterimi solastniki.
Predlagateljica je 19.5.2006 poslala sodišču dopis U. e. P. o stalnem bivališču M. Č. na K. ..., P..
Po datumu 19.5.2006 pa v spisu ni obvestila sodišča predlagateljici o netočnosti naslova iz dopisa upravne enote. Točna je pritožbena trditev, da predlagateljica za netočnost naslova ni vedela in zato ni mogla predlagati začasnega zastopnika (čl. 82 ZPP).
Sodišče bo torej nadaljevalo postopek delitve tudi glede nasprotne udeleženke M. Č..
O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končnim sklepom.