Jedro

V razlogih sklepov obeh sodišč je nasprotje med razlogi o vsebini listin v pritoženem spisu N 1/94 in temi listinami. Pritožbeno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, da je sklep o umiku zahteve postal pravnomočen, ker se predlagatelj ni pritožil. Res v spisu N 1/94 ni predlagateljeve pritožbe, vendar tudi ni takega sklepa, proti kateremu bi predlagatelj mogel in moral vložiti pritožbo.

Navedba v prvostopenjskem sklepu, da je predlagatelj prvo zahtevo za denacionalizacijo vložil 31.12.1993, je v nasprotju z dopisom istega sodišča, da je predlagatelj zahtevo za denacionalizacijo že 7.6.1993 naslovil na upravni organ, ki je njegovo vlogo odstopil sodišču 31.12.1993. Sodišče je upoštevalo drugi datum in je zato napačno ocenilo, da je tudi prva zahteva prepozno vložena.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo za denacionalizacijo, ker je štelo, da sta bili tako vloga z dne 31.3.1994, ki jo je vodilo pod opr. št. N 34/94, kot vloga z dne 31.12.1993, ki jo je vodilo pod opr. št. N 1/94, vloženi po izteku dvoletnega roka iz prvega odstavka 64. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS/I, št. 27/91, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami: ZDen). Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep, ker je ocenilo, da se je prva predlagateljeva vloga štela za umaknjeno in je sklep o umiku v zadevi N 1/94 postal pravnomočen, saj se predlagatelj ni pritožil. Zato je pravno neupoštevno njegovo sklicevanje na okoliščino, da se je postopek začel že 7.6.1993 z vlogo pri upravnem organu.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v pravočasni zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva) izpodbija sklepa obeh sodišč zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 36/2004-UPB2; ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 do Ur.l. RS, št. 30/2002; ZNP), ker imata take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne moreta preizkusiti, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin v spisu N 1/94, in med samimi temi listinami. Po povzemanju poteka postopka v zadevi N 34/94, vsebine dopisa sodišča z dne 14.1.1994 v zadevi N 1/94 in dobesedne vsebine uradnega zaznamka z dne 2.2.1994 v zadevi N 1/94 zahteva opozarja na razloge pritožbenega sodišča, da naj bi prvostopenjsko sodišče predlagateljevo vlogo v prvi zadevi štelo za umaknjeno in da je ta sklep postal pravnomočen, kar pa je v nasprotju z listino na list. št. 3 spisa N 1/94. Sklepa o umiku predlagateljeve vloge z dne 31.12.1993 ni, na listu z uradnim zaznamkom je le "S/Glede na navedeno se šteje vloga z dne 31.12.1993 za umaknjeno." Ni namreč sklepa v pisni obliki z obrazložitvijo, čeprav bi moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZNP izdati obrazložen sklep in ga vročiti predlagatelju, saj bi po drugem odstavku 334. člena ZPP/77 sklep nasproti stranki učinkoval šele od dneva vročitve, od takrat pa bi tudi tekel pritožbeni rok. Ker sklep ni bil niti izdelan, predlagatelj z njim ni bil niti seznanjen, niti mu ni bil vročen, tudi rok za pritožbo še ni začel teči. Zato je navedba pritožbenega sodišča o pravnomočnosti tega sklepa v nasprotju z listinami v spisu N 1/94. Glede odločilnih dejstev, kdaj in kje je bila vložena zahteva za denacionalizacijo in o tem, ali je sklep o tem, da se šteje za umaknjeno, pravnomočen, obstoji nasprotje med razlogi sklepov obeh sodišč o vsebini listin v spisu N 1/94 in samimi temi listinami. Zato zahteva predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Zahteva je bila vročena obema udeležencema denacionalizacijskega postopka, ki nanjo nista odgovorila.

Zahteva je utemeljena.

V priloženem spisu N 1/94 je na list. št. 1 predlagateljeva zahteva za denacionalizacijo brez oznake datuma, ki je opremljena z dohodno štampiljko sodišča z dne 31.12.1993. Z dopisom z dne 14.1.1994 na list. št. 2 je sodišče predlagatelja pozvalo, naj v 30 dneh dopolni vlogo z navedbo denacionalizacijskega zavezanca, ker kupec iz pogodbe z dne 18.8.1949 ne obstaja več. V uvodu tega dopisa sodišče pojasnjuje, da je predlagatelj svojo zahtevo za denacionalizacijo dne 7.6.1993 naslovil na Oddelek za gospodarstvo, finance in urejanje prostora Občine Ajdovščina, ki je vlogo odstopil sodišču 31.12.1993. Iz uradnega zaznamka z dne 2.2.1994 na list. št. 3 spisa izhaja, da se je zaradi navedenega dopisa predlagatelj zglasil pri sodišču s predlogom, da mu sodišče vrne predlogu za denacionalizacijo priložene listine, da jih bo lahko dal v pregled odvetniku, ki bo po oceni o utemeljenosti vložitve zahtevka za denacionalizacijo sodišču poslal ustrezno vlogo. V nadaljevanju je sodišče zapisalo še: "S/Glede na navedeno se šteje vloga z dne 31.12.1993 za umaknjeno", nato odredilo odčrtanje spisa v N vpisniku in zaznamovalo, da predlagatelj s podpisom potrdi prejem vlogi priloženih listin. Z vlogo z dne 11.3.1994 je predlagateljeva pooblaščenka prosila za podaljšanje roka za dopolnitev zahteve za denacionalizacijo. Na redni št. 1 novega spisa N 34/94 se nahaja vloga predlagateljeve pooblaščenke z dne 31.3.1994, s katero dopolnjuje prejšnjo vlogo in označuje denacionalizacijskega zavezanca. Na njej je zapisala prejšnjo opr. št. N 1/94, saj je predlagatelj predlagal otvoritev zadeve, ker ni umaknil zahteve, ampak je želel le, da sodišče počaka, da si bo našel zastopnika.

Vrhovno sodišče pritrjuje zahtevi, da je v razlogih sklepov obeh sodišč nasprotje med razlogi o vsebini listin v spisu N 1/94 in temi listinami. Pritožbeno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, da je sklep o umiku zahteve postal pravnomočen, ker se predlagatelj ni pritožil. Res v spisu N 1/94 ni predlagateljeve pritožbe, vendar tudi ni takega sklepa, proti kateremu bi predlagatelj mogel in moral vložiti pritožbo. Zahteva utemeljeno opozarja na določbo drugega odstavka 29. člena ZNP, po kateri morajo biti obrazloženi tisti sklepi nepravdnega sodišča, zoper katere je dopustna posebna pritožba in še posebej sklepi, s katerimi se postopek konča. Sklep o umiku zahteve za denacionalizacijo torej spada med sklepe, ki morajo biti obrazloženi. Zahteva tudi utemeljeno opozarja na določbo drugega odstavka 334. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP, po kateri ima odločba nasproti stranki učinek šele od dneva vročitve. To velja tudi za obravnavani primer, saj iz uradnega zaznamka ne izhaja niti, da se je predlagatelj odpovedal pisnemu odpravku sklepa, še manj pa, da naj bi se odpovedal pravici do pritožbe. Tudi če bi bilo mogoče oznako v uradnem zaznamku "S", da se šteje vloga za umaknjeno, šteti za razglasitev sodne odločbe (predlagatelj je po podatkih tega uradnega zaznamka s podpisom potrdil le prejem listin), bi taka razglasitev po prvem odstavku 334. člena ZPP/77 vezala le sodišče, ne pa stranke, saj bi nasproti njej v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP/77 učinkovala šele od dneva vročitve. Med učinke vročitve sodne odločbe sodi začetek teka pritožbenega roka. Ta v obravnavani zadevi sploh ni začel teči, kot utemeljeno uveljavlja zahteva. Zato je pravilno njeno stališče o nasprotju razlogov pritožbene odločbe o pravnomočnosti sklepa v zadevi N 1/94 in listinami v tem spisu. Takega sklepa v priloženem spisu ni.

Pravilno je tudi stališče zahteve o obstoju enake procesne kršitve v razlogih prvostopenjskega sklepa. Navedba v tem sklepu, da je predlagatelj prvo zahtevo za denacionalizacijo vložil 31.12.1993, je v nasprotju z dopisom istega sodišča z dne 14.1.1994 na list. št. 2 spisa N 1/94, da je predlagatelj zahtevo za denacionalizacijo naslovil že 7.6.1993 na upravni organ, ki je njegovo vlogo odstopil sodišču 31.12.1993. Glede na zadnji datum je prvostopenjsko sodišče štelo za pravno nepomembne predlagateljeve drugačne trditve o izjavi oziroma umiku zahteve ter o dopolnitvi oziroma ponovni vložitvi zahteve. Izhajajoč iz datuma 31.12.1993 kot datuma vložitve zahteve za denacionalizacijo je ocenilo, da je tudi ta zahteva prepozno vložena. Ker pa je sodišče samo v prejšnji zadevi v dopisu z dne 14.1.1994 navedlo, da je 31.12.1993 zahtevo prejelo od upravnega organa in ne od predlagatelja, so tudi razlogi prvostopenjskega sklepa v nasprotju z listinami v zadevi N 1/94. Na tem mestu ni odveč opozorilo na ustaljeno sodno prakso pri presoji roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen o upoštevanju datuma vložitve zahteve za denacionalizacijo pri upravnem organu tudi v primeru, ko je taka zahteva kasneje odstopljena sodišču (na primer II Ips 184/99, II Ips 20/99).

Ker zahteva utemeljeno uveljavlja procesni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v razlogih drugostopenjskega in prvostopenjskega sklepa, ji je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 37. členom ZNP ugodilo, sklepa obeh sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.