Jedro

Ker tožeča stranka ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, je že predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, zato do vprašanja, ali bi bilo mogoče sklep o začasni odredbi, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, realizirati z določitvijo sodnih penalov, sploh ne more priti. Tudi sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da določitev sodnih penalov na podlagi sklepa o začasni odredbi ni mogoča, v bistvenem zato, ker ima že sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 26/2023 z dne 5. 5. 2023 delno ugodilo predlogu tožeče stranka za izdajo začasne odredbe in toženi stranki naložilo, da v 8 dneh odpre železno drsno ograjo, ki jo je postavila na nepremičnino z ID znakom: parcela ... 286/34 in s tem omogoči tožeči stranki nemoten prehod preko te parcele (I.1), da se je dolžna v bodoče vzdržati vsakršnih nadaljnjih motilnih dejanj z omejevanjem dostopa preko nepremičnine z ID znakom: parcela ... 286/34 (I.2), kar je zahtevala tožeča stranka več od odprtja železne ograje, je zavrnilo (II).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru in prej navedeni sklep razveljavilo, predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 26. 4. 2023 pa zavrnilo. Odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo je pridržalo za odločbo o glavni stvari.

3. Zoper slednji sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se ga razveljavi in obdrži izdano začasno odredbo z dne 5. 5. 2023 v veljavi. Sodišče prve stopnje je zmotno zapisalo, da lahko električna drsna vrata trajno odpre tudi tretja oseba, saj lahko to stori brez povzročitve večjih poškodb na elektroniki in mehanizaciji le toženka. Sodišče je v izpodbijanem sklepu odločalo, kot da je sklep že o izvršbi. Dejansko pa gre za posebno vrsto začasne odredbe, ki jo izda pravdno sodišče samo tekom trajanja postopka na prvi stopnji. Pri vložitvi izvršbe na podlagi sklepa o zavarovanju z začasno odredbo mora upnik ponovno postaviti izrek sklepa, v katerem šele pridobi pooblastilo sodišča za izvršitev preko tretje osebe, ko dejansko gre za dejanje, ki ga lahko opravi tudi tretja oseba. Upnik lahko prisili dolžnika k izvršitvi tudi preko sodnih penalov, ki se lahko zahtevajo le v postopku izvršitve sklepa o zavarovanju z začasno odredbo.

Tožeča stranka je bila z dejanjem tožene stranke motena v svoji posesti. Ureditev z začasno odredbo je nujna, da bo lahko še naprej normalno dostopala do svojega poslovnega prostora in normalno poslovala naprej. Tožba in predlog za zavarovanje z začasno odredbo nista nesklepčna. Tožena stranka se spreneveda, da je drsna vrata postavila le v želji zaščititi premoženje vseh v industrijski coni. Tudi če bo tožena stranka uporabnikom dostopne poti pojasnila, kako se vrata odpirajo, tak poseg pomeni spremembo dosedanjega mirnega uživanja posesti dostopa.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker ne vsebuje primernega izvršilnega sredstva.

7. Pritožnica zmotno meni, da izdani sklep o zavarovanju (ki ne vsebuje izvršilnega sredstva) predstavlja podlago za vložitev predloga za izvršbo, v katerem bi tožnica (šele) predlagala izvršilno sredstvo, to je pooblastitev tretjega za opravo nadomestnega dejanja. V skladu z 268. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ima (ZIZ) izdana začasna odredba naravo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da mora biti že v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagano ustrezno izvršilno sredstvo v odvisnosti od dejanja, ki se zahteva (prim. 40. člen ZIZ). Ker tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja in je posledično tak predlog neutemeljen.

8. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi lahko tožeča stranka izvršitev začasne odredbe dosegla s predlogom za določitev sodnih penalov (212. člen ZIZ1 in 269. člen Obligacijskega zakonika2). Ker tožeča stranka ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, je že predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, zato do vprašanja, ali bi bilo mogoče sklep o začasni odredbi, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, realizirati z določitvijo sodnih penalov, sploh ne more priti. Tudi sicer pa je sodna praksa3 že zavzela stališče, da določitev sodnih penalov na podlagi sklepa o začasni odredbi ni mogoča, v bistvenem zato, ker ima že sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi.

9. Ker ni podana že osnovna materialnopravna predpostavka za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe glede verjetnosti terjatve.

10. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Ker so stroški zavarovanja terjatve, kadar se o tem odloča v pravdnem postopku, sestavni del pravdnih stroškov, bo o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 O upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku. Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi. Plačilo sodnih penalov lahko zahteva upnik vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka tega člena. Od dneva vložitve predloga za izvršbo upnik ni več upravičen do sodnih penalov. 2 Če dolžnik ne izpolni pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, mu lahko sodišče na upnikovo zahtevo določi primeren dodatni rok in, da bi nanj vplivalo, ne glede na kakršnokoli škodo izreče, da bo moral, če v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, plačati upniku od dneva, ko izteče omenjeni rok, določeno vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto. Če dolžnik pozneje izpolni obveznost, lahko sodišče zmanjša tako določeno vsoto, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je odredilo njeno plačilo. 3 Glej na primer sklep VSC I Ip 241/2020 z dne 23. 7. 2020 in sklep VSK I Ip 295/2011 z dne 24. 10. 2011.