30. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 598/2002 z dne 10. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo pritožbo pritožnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Srg 1406/2002 z dne 10. 5. 2002 kot nedovoljeno. V obširni ustavni pritožbi pritožnik očita sodišču prve stopnje kršitev, ki naj bi posegla tudi v njegove človekove pravice, zlasti pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do neodvisnega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena ustave. Z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča pa naj bi bili kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave. Pravica do pravnega sredstva naj bi mu bila kršena, ker mu sodišče ni priznalo pravnega interesa za vložitev pritožbe in te svoje odločitve niti ni ustrezno obrazložilo.

B.

Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava.

Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče le presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču ? v nadaljevanju ZUstS). Pri tem se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče sprejelo procesno odločitev. Pritožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je na podlagi 36. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 - v nadaljevanju ZSReg) zavrglo kot nedovoljeno. Sodišče se zato ni spuščalo v ugotavljanje utemeljenosti pritožbenih navedb.

Glede na navedeno Ustavno sodišče ni ocenjevalo navedb ustavnega pritožnika, ki se nanašajo na kršitve, ki naj bi bile storjene v postopku na prvi stopnji. Omejilo se je na oceno, ali so bile v postopku pred Višjim sodiščem storjene očitane kršitve. Na podlagi 36. člena ZSReg lahko vloži zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritožbo poleg udeleženca tudi kdo drug, ki izkaže prizadetost svoje pravice ali na zakonu temelječega interesa. Pritožnik je sodeloval v postopku na prvi stopnji za vpis spremembe osebe za zastopanje v funkciji prodekana Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Sodišče mu je pravni interes priznalo, ker je ugotovilo, da teče spor pred Upravnim sodiščem, Oddelkom v Mariboru, o zakonitosti razrešitve in imenovanja v. d. dekana Ekonomsko poslovne fakultete. Za čas tega spora je tudi prekinilo postopek (sklep št. Srg 3315/2001 z dne 23. 11. 2001). Po pravnomočno zaključenem postopku je postopek vpisa spremembe oseb za zastopanje v sodni register nadaljevalo in predlagane spremembe vpisalo. Zoper navedeni sklep se je pritožnik pritožil, vendar je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Pritožnik zatrjuje, da je takšna odločitev napačna. Svoj pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje utemeljuje z zatrjevanjem, da je bilo imenovanje v.d. nezakonito in da zato le on kot prodekan nadomešča dekana v njegovi odsotnosti oziroma do imenovanja novega dekana.

Določba prvega odstavka 36. člena ZSReg predpisuje dopustnost pravnega sredstva in ga omejuje na udeležence postopka in druge, ki menijo, da jim je s sklepom prizadeta njihova pravica ali na zakonu temelječ interes. Navedeni pogoji predstavljajo procesno predpostavko dopustnosti pravnega sredstva. Ugotovitev sodišča, da pritožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev pritožbe, sama po sebi ne pomeni kršitve pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Lahko pa bi šlo za kršitev 22. člena Ustave, če bi bila odločitev sodišča očitno napačna ali brez razumne obrazložitve, torej arbitrarna. Tega pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Sodišče je obrazložilo, zakaj pritožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe, čeprav je pred tem v postopku pred izdajo sklepa sodeloval v postopku. Tako je izrecno navedlo, da so razlogi, ki so utemeljevali pravni interes za sodelovanje v postopku odpadli, pritožnik pa ni navedel novih okoliščin, ki bi izkazovale, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.

Tudi očitek, da je Višje sodišče kršilo 22. in 25. člena Ustave, ker ni odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so se nanašale na zatrjevane kršitve pred sodiščem prve stopnje, je neutemeljen. Sodišče bi bilo dolžno odgovoriti na navedbe, ki bi bile relevantne za rešitev spornega vprašanja, vendar samo, če bi o tem meritorno odločalo. V konkretnem primeru je Višje sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo samo o procesnem vprašanju - dopustnosti pritožbe. Ker je odločilo, da je pritožba nedopustna, mu ni bilo treba odgovarjati na druge navedbe, ki so se nanašale na zatrjevane kršitve, storjene na prvi stopnji. V čem naj bi bila kršitev 23. člena Ustave, pa pritožnik ne navaja.

Ker z izpodbijanim sklepom niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger