Jedro

Dolžnik je lahko pričakoval prijavo terjatve zastavnega upnika na razdelitvenem naroku. Moral bi nanj pristopiti, da bi lahko prerekal terjatev in si na ta način zagotovil enako pravico v pritožbi. Ker tega ni storil, mu je pravica do prerekanja iz 201. člena ZIZ ugasnila.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in II.a točko izreka sklepa z dne 8. 1. 2018 se zavrže. II. Nadaljnja pritožba zoper III. točko izreka sklepa z dne 8. 1. 2018 v zvezi s sklepom o popravi z dne 7. 3. 2018 se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi naložilo dolžniku, da mora plačati nadaljnje stroške upniku 254,38 EUR in zastavnemu upniku 229,97 EUR (I. točka izreka). Iz kupnine 2.766,02 EUR od prodaje nepremičnin je poplačalo: a) izvršilne stroške upnika 2.657,86 EUR in izvršilne stroške zastavnega upnika 229,97 EUR, b) davek na promet nepremičnin 54,24 EUR (II. točka izreka). Iz preostanka kupnine 823,95 EUR je delno poplačalo terjatev zastavnega upnika. Ugotovilo je, da je terjatev zastavnega upnika zavarovana z zastavno pravico pri prodanih nepremičninah Dn. ..., kot je razvidno iz vloge zastavnega upnika z dne 4. 1. 2018. 2. Zoper I., posledično II.a in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da prereka terjatev zastavnega upnika, priglašeno v vlogi z dne 4. 1. 2018, po temelju in višini, nasprotuje predlogu za poplačilo in predlaga, da sodišče zavrne predlog kot neutemeljen ter neizkazan. Dolžnik niti ob prevzemu nepremičnine niti kasneje do izvršilnega postopka ni vedel, da je njegova nepremičnina kdaj bila in da še vedno je obremenjena s sporno zastavno pravico zastavnega upnika. Ob prevzemu nepremičnine, katero je prevzel odplačno in izpolnil svojo nasprotno obveznost v celoti, ni prevzel bremena, to je terjatve zastavnega upnika. Ni razumljivo, da v zavarovanje ustanovljene zastavne pravice potem še niso bile izbrisane. Verjetno je to pripisati laičnosti in prava neukosti strank.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo vodilnemu upniku po pooblaščeni odvetniški družbi s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je delno prepozna, delno ni utemeljena.

O pritožbi zoper I. in II.a točko izreka:

5. Prvi sklep je bil vročen dolžniku po pooblaščenki s fikcijo 6. 3. 2018, kar dokazuje elektronska vročilnica v spisu. Pritožbo je oddal osebno pri sodišču prve stopnje 22. 3. 2018, kot izhaja iz dohodnega zaznamka. V skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Rok 8 dni je tudi v pravnem pouku prvega sklepa. Pritožba zoper I. in II.a točko izreka sklepa z dne 8. 1. 2018 je zato prepozna in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper III. točko izreka v zvezi s sklepom o popravi:

6. V skladu s prvim do tretjim odstavkom 201. člena ZIZ ima dolžnik pravico izpodbijati terjatev upnika, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku. Dolžnik neutemeljeno navaja, da ni vedel, da je njegova nepremičnina še vedno obremenjena z zastavno pravico zastavnega upnika, da ni prevzel tega bremena in da mu ni razumljivo zakaj niso bile zastavne pravice izbrisane, kar pripisuje svoji laičnosti in prava neukosti. Breme zastavne pravice je očitno bilo vpisano v zemljiško knjigo in se zaradi publicitetnega načela po 6. členu Zakona o zemljiški knjigi ne more sklicevati na nepoznavanje javno objavljenega podatka. Poleg tega se je zastavni upnik udeleževal postopka na obeh javnih dražbah 31. 8. 2016 in 19. 4. 2017. Na obeh narokih ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot zastavnega upnika, oba zapisnika sta bila tudi vročena dolžniku. Zato je lahko pričakoval prijavo terjatve zastavnega upnika na razdelitvenem naroku. Moral bi nanj pristopiti, da bi lahko prerekal terjatev in si na ta način zagotovil enako pravico v pritožbi. Ker tega ni storil, mu je pravica do prerekanja iz 201. člena ZIZ ugasnila. Pritožbene navedbe so nedovoljene novote in sodišče druge stopnje jih ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo nadaljnjo pritožbo zoper III. točko izreka sklepa z dne 8. 1. 2018 v zvezi s sklepom o popravi z dne 7. 3. 2018 kot neutemeljeno in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu.

8. Dolžnik sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.