Jedro

Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu je delodajalec zagotovil možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, drugi delodajalec pa se je v pogodbi o zaposlitvi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo zneska 978.467,00 SIT iz naslova odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne glede na to, da je tožena stranka tožnici zagotovila ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s stališčem, da zaradi zagotovitve ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu delavec ne izgube pravice do odpravnine, tudi če delavec takšno drugo zaposlitev sprejme in sklene ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Hkrati je sodišče sklenilo, da se v zadevi dopusti revizija ne glede na vrednost spornega predmeta, ker je od odločitve revizijskega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da iz 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) ne izhaja, da se nanaša izključno na primere, ko delodajalec ponudi delavcu novo pogodbo o zaposlitvi pri sebi. Namen odpravnine je v preprečitvi negativnih posledic, ki prizadenejo delavca zaradi izgube zaposlitve, saj naj bi z izplačilom odpravnine bila delno nadomeščena socialna varnost, ki je bila zmanjšana zaradi izgube zaposlitve. V tem smislu je opredelilo naravo odpravnine tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up 63/2003 z dne 27.1.2005 (Ur. l. RS, št. 14/2005). Zato je napačna odločitev, da so delavci, ki jim je bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu, upravičeni do odpravnine, saj jim zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki zaradi hkratne ponudbe zaposlitve pri drugem delodajalcu socialna varnost ni bila zmanjšana. Stališče, da imajo pravico do odpravnine tudi tisti delavci, ki jim je ponujena ustrezna zaposlitev pri drugem delodajalcu, medtem ko delavcem, ki jim je ponujena ustrezna druga zaposlitev pri istem delodajalcu, te pravice nimajo, je tudi sicer v nasprotju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

To sodišče je v zadevi VIII Ips 88/2006 dne 25.4.2006 in v zadevi VIII Ips 219/2006 dne 24.12.2006 že zavzelo stališče, da delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine tudi, če mu je delodajalec zagotovil možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, če se je drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo. Glede na to sta nižji sodišči pri izdaji izpodbijane sodbe materialno pravo zmotno uporabili, ko sta svojo presojo oprli na takšno razlago določb tretjega odstavka 90. člena ZDR, po katerem do odpravnine niso upravičeni le delavci, ki jim je ponujena ustrezna zaposlitev pri istem delodajalcu, oziroma sta v zadevi odločili najmanj preuranjeno.

Obe nižji sodišči sta ugotovili, da je tožena stranka tožnici dne 9.4.2004 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ob zagotovitvi ustrezne zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, to je Mestni občini V.. Istočasno je Mestna občina V. tožnici predložila v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnica sprejela in podpisala. Iz toženkine ponudbe ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu sicer izhaja, da bo Mestna občina V. pri priznavi pravic delavca iz naslova delovnega razmerja štela, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve. Mestna občina V. se je v pogodbi o zaposlitvi tožnice v drugem odstavku 19. točke sicer zavezala, da bo glede pravic iz delovnega razmerja iz 5. točke pogodbe upoštevala tudi delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Pri tem pa ob očitno netaksativno naštetih pravicah v 5. točki pogodbe pravica do odpravnine ob morebitnem prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga ni izrecno navedena, tako da ni povsem jasno, ali se je drugi delodajalec, to je Mestna občina V., zavezal tožnici tudi to pravico priznati ob upoštevanju neprekinjene delovne dobe pri toženi stranki.

Glede gornjega vprašanja, ki je bistveno za odločitev o zahtevku, je ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče na podlagi določb drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi obeh nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče z izvedbo primernih dokazov razčistilo, ali se je Mestna občina V. v pogodbi o zaposlitvi tožnice tudi glede morebitnega plačila odpravnine, če bi se zanjo stekli siceršnji pogoji, zavezala upoštevati neprekinjeno delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Na tak način bi bil tožničin položaj dejansko izenačen s položajem delavca, ki mu je delodajalec v smislu določb tretjega odstavka 88. člena in tretjega odstavka 90. člena ZDR ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas.

Glede na razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.