Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.

Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o zavrženju predloga za izločitev stečajnega upravitelja, opr. št. St ... z dne 26. 10. 2020. 2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi zahtevi za izločitev stečajnega upravitelja ugodi ter določi drugega stečajnega upravitelja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Strokovna sodelavka je dne 26. 10. 2020 izdala sklep, s katerim je zahtevo dolžnika za izločitev stečajnega upravitelja zavrgla. Ugotovila namreč je, da okoliščine, ki jih navaja dolžnik v svoji zahtevi za izločitev, niso takšne narave, da bi sploh predstavljale okoliščine za morebitno izločitev oziroma sploh utegnile vzbuditi vtis pristranskosti upravitelja pri delu v konkretnem postopku osebnega stečaja. Navedla je, da morebitno nestrinjanje dolžnika z ravnanjem upravitelja ne more biti razlog za njegovo izločitev.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor proti navedenemu sklepu zavrnilo. Navedlo je, da po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP, ki se v postopku osebnega stečaja smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, upravitelj ne sme opravljati svoje funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. O sumu pristranskosti upravitelja pa bi lahko govorili, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v primeru, kadar bi ta bil do nekaterih strank v postopku pristranski oziroma v kolikor bi obstajale okoliščine, ki bi pri strankah postopka ali javnosti vzbujale sum o pristranskosti, predvsem pa okoliščine osebne narave (npr. prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje podcenjen odnos do njega kot predlagatelja, ki naj bi se kazal v tem, da je o njegovi zahtevi za izločitev upravitelja odločala strokovna sodelavka, namesto sodnik. ZFPPIPP namreč daje samostojnim sodniškim pomočnikom in strokovnim sodelavcem pooblastila, da lahko v stečajnem postopku samostojno odločajo o vseh vprašanjih, razen: 1) o začetku in končanju postopka, 2) o začasnih odredbah, 3) o preizkusu terjatev, 4) o prodaji premoženja, katerega vrednost presega 100.000,00 EUR, 5) o razdelitvi razdelitvene mase in 6) o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Tudi ni res, da bi strokovna sodelavka odločala na že vnaprej pripravljenem obrazcu, kot to trdi pritožnik.

9. Dolžnik je v zahtevi za izločitev upravitelja slednjemu očital neaktivnost in neodzivnost, češ da s stečajnim dolžnikom vse od imenovanja naprej ni imel nobenih stikov, da je le dvakrat prišel fotografirat notranjost nepremičnine ter da ni preveril navedb stečajnega dolžnika o tem, ali dolgovi do upnic, ki so bili navedeni v predlogu z dne 11. 11. 2019, še obstajajo. Navedel je, da če bi upravitelj opravljal svoje naloge vestno, pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo, bi lahko brez kakršnegakoli najmanjšega napora ugotovil, da dva dolga in sicer dolg do upnice V. d. o. o. v višini 2.910,05 EUR s pripadki ter dolg do upnice X. d. d. v višini 254,89 EUR s pripadki ne obstajata več. Nadalje je upravitelju očital, da stečajnemu dolžniku nikoli ni bil dosegljiv, da ga nikoli ni obveščal o stanju samega insolvenčnega postopka, prav tako s stečajnim dolžnikom ni navezal osebnih stikov, saj bi bil, če bi to storil, nedvomno seznanjen z njegovim nezavidljivim ter težkim zdravstvenim stanjem. Poleg tega naj bi že meseca januarja 2020 od njegove pokojnine prenehal odtegovati mesečni obrok v višini 50,00 EUR, ki predstavlja njegovo obvezno zdravstveno zavarovanje, sklenjeno pri družbi C. d. o. o. 10. Upravitelj je na takšne očitke odgovoril, da od samega začetka stečajnega postopka sledi zdravstvenemu stanju dolžnika, kakor tudi o njem komunicira z njegovo ženo. Pojasnil je, da je takoj po začetku stečajnega postopka dolžniku posredoval dopis o začetku postopka s kratkim pojasnilom o obveznostih in navodilih, poleg tega pa kratek vprašalnik. Upravitelj oziroma njegova pisarna ves čas postopka pri ženi dolžnika preverja stanje dolžnika, jo obvešča o pomembnih dejanjih, usklajuje morebitne oglede nepremičnine itd. V zvezi z navedenim je upravitelj sodišču posredoval izpisek zgodovine telefonskih klicev na številko dolžnikove žene, ki jo je dolžnik v predlogu sam navedel kot kontaktno številko. Iz izpiska je razvidno, da sta upravitelj oziroma njegova pisarna v dveh mesecih opravila 12 klicev „na račun dolžnika“. Poleg tega je upravitelj za potrebe ogleda nepremičnine pred prodajo komuniciral tudi z dolžnikovim sinom A. A. Očitki pritožnika v tej smeri torej niso utemeljeni.

11. Glede terjatve družbe V. d. o. o., ki jo omenja dolžnik, je upravitelj navedel, da družba terjatve v stečaj niti ni prijavila niti je ni njena pravna naslednica G. d. o. o. Upravitelj je preizkusil petnajst terjatev, terjatev družbe X. d. d. v znesku 254,89 EUR pa je prerekal. Oporekal je trditvam dolžnika, da mu je preprečil plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja in navedel, da gre očitno za dejstvo, da je imel dolžnik trajnik za plačilo zavarovanja, ki pa je bil z začetkom stečajnega postopka preklican, bodisi s strani banke bodisi s strani zavarovalnice.

12. Upravitelj je torej na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.

13. Pritožnik se glede na svoje slabo zdravstveno stanje, za katerega trdi, da se iz dneva v dan le še poslabšuje, sprašuje, zakaj upravitelj, ko je sprejel zadevo, ali pa sodišče po uradni dolžnosti nista uvedla postopka ugotavljanja njegove pravdne in poslovne sposobnosti, saj v takem stanju, v kakršnem se nahaja, pri razpolaganju in prodaji njegovega solastnega idealnega deleža hiše, mentalno ter duševno, brez škode zase, sigurno ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi, zlasti pa s stečajnim upraviteljem ni sposoben trezno in razumsko, ob praktično popolni demenci, tudi komunicirati in sodelovati.

14. V skladu z določbo 80. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Procesna sposobnost je torej procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera podvomi v procesno sposobnost stranke, v njeno sposobnost razsojanja in razumevanja dejanj v postopku, s tem v zvezi po uradni dolžnosti opravi neformalne poizvedbe in izvede dokaze. 1

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v postopku doslej ni storil ničesar takega, da bi pri sodišču vzbudilo sum o njegovih sposobnostih razumeti pomen svojih dejanj. Navedlo je, da tudi iz njegovega predloga za začetek stečajnega postopka ne izhaja, da se ne bi zavedal posledic, ki jih tak postopek prinaša. 16. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja.2 Tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da dolžnik ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj. V kolikor pa meni, da ni sposoben sam poskrbeti za svoje pravice in koristi, lahko tudi sam ali njegov zakonec ali otrok predlagajo začetek postopka za postavitev dolžnika pod skrbništvo.3

17. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Pravdni postopek zakon s komentarjem, Uradni list: GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 348. 2 Prim. prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika.

3 Prim. 57. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).