Jedro

Ker je preiskovalni sodnik sprejel odločbo o priporu zoper obdolženca, zoper katerega je bilo odrejeno sodno pridržanje, še pred potekom 48 ur, ne drži, da je bil pripor zoper obdolženca nezakonit. Res pa sta bila pisni odpravek sklepa in njegov prevod v obdolženčev materni jezik obdolžencu vročena že po preteku 48-urnega roka, kolikor lahko najdlje traja sodno pridržanje. S takim ravnanjem sodišča je bila prekršena določba 3. odstavka 202. člena ZKP, s čimer je bilo odloženo udejanjanje njegove pravice do učinkovite pritožbe. S tem pa ni bila zagrešena bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega N.F.W.T. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 21.03.2003 zoper obdolženega N.F.W.T. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki je začel teči od časa odvzema prostosti obdolžencu dne 18.03.2003 od 10.20 ure dalje. Izvenobravnavni senat istega sodišča je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornik obdolženega N.F.W.T. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP in kršitev določb postopka, ki da so vplivale na zakonitost sodne odločbe po 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, dne 22.04.2003 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je obdolženi sklep o priporu prejel po preteku 48 ur, vštevši od ure, ko je bil priveden k preiskovalnemu sodniku in da je bil zato od 21.03.2003 od 18.35 ure dalje v priporu brez zakonske podlage in zato nezakonito. Poudarja, da je s takim ravnanjem sodišče kršilo določbo 3. odstavka 202. člena ZKP in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Po mnenju obrambe je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana tudi zato, ker je senat Okrožnega sodišča v Mariboru, ko je odločal o pritožbi, ta pritožbeni razlog enostavno obšel. Izpostavlja tudi, da je bil z izpodbijanim sklepom kršen 4. člen ZKP, saj obdolžencu sklep o odreditvi pripora ni bil hkrati vročen tudi v njegovem jeziku. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep o odreditvi pripora kot nezakonit v celoti razveljavi.

Vrhovna državna tožilka B.B. v mnenju, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da navedbe zagovornika o prekoračitvi rokov niso točne. Bile so upoštevane tudi določbe 4. člena ZKP, saj je po zaslišanju obdolženca, pripornemu razlogu in objavi sklepa o odreditvi pripora prisostvovala tolmačica, ki je opravila prevode v njegov jezik. Meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po 2. odstavku 20. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, priprtemu vročena pisna, obrazložena odločba. Po 3. odstavku 202. člena ZKP se sklep o priporu izroči tistemu, na katerega se nanaša, takrat, ko mu je odvzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah, odkar mu je bila odvzeta prostost, oziroma ko je bil priveden k preiskovalnemu sodniku (1. in 5. odstavek 157. člena ZKP). V spisih morata biti navedena ura, ko mu je bila odvzeta prostost, in ura, ko mu je bil izročen sklep.

Policija je obdolženemu N.F.W.T. na podlagi 1. odstavka 157. člena ZKP odvzela prostost dne 18.03.2003 ob 10.20 uri, preiskovalnemu sodniku pa ga je privedla naslednji dan ob 18.30 uri, to je še pred iztekom 48 ur, kolikor najdlje lahko traja policijsko pridržanje. Preiskovalni sodnik je istega dne na podlagi 4. odstavka 203. člena ZKP odredil pridržanje obdolženca od 19.03.2003 od 18.35 ure dalje, pri čemer lahko pridržanje traja najdlje 48 ur. Dne 21.03.2003 je v času od 15. do 18.27 ure preiskovalni sodnik zaslišal obdolženca in takoj po zaslišanju ob 18.33 uri zoper N.F.W.T. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP odredil pripor. Pisni odpravek sklepa je bil obdolžencu vročen še istega dne ob 21.20 uri, odločba, prevedena v njegov jezik, pa dne 22.03.2003 ob 11.00 uri.

Glede na navedeni potek procesnih dejanj je razvidno, da je preiskovalni sodnik sprejel odločbo o priporu zoper obdolženca še pred potekom 48 ur, zoper katerega je bilo odrejeno sodno pridržanje. Zato se ni mogoče strinjati z navebo v zahtevi, da je bil pripor zoper obdolženca nezakonit. Ta je bil namreč odrejen s sklepom preiskovalnega sodnika še pred iztekom sodnega pridržanja, vložnik zahteve pa niti ne zatrjuje, da kateri od pogojev za pripor pri obdolženem N.F.W.T. ni bil podan.

Pisni odpravek sklepa in njegov prevod v obdolženčev materni jezik sta bila obdolžencu vročena že po preteku osemiinštirideseturnega roka, kolikor lahko najdlje traja sodno pridržanje. Zato je treba pritrditi zahtevi, ko navaja, da je bila s takim ravnanjem sodišča, ki bi moralo obdolžencu do izteka tega roka vročiti pisni odpravek sklepa preveden v njegov materni jezik, prekršena določba 3. odstavka 202. člena ZKP. Zaradi takega ravnanja sodišča, ki je obdolženemu N.F.W.T. tako odločbo vročilo 16 ur in 25 minut po izteku sodnega pridržanja, po izteku roka pa je bil ta sklep vročen tudi obdolženčevemu zagovorniku, se je obdolženec znašel v slabšem položaju, kot mu ga zagotavlja zakonska ureditev, saj je bilo za toliko časa odloženo udejanjanje njegove pravice do učinkovite pritožbe. V tem obsegu je bila prekršena ta obdolženčeva pravica. Zahtevi pa ni mogoče pritrditi, ko navaja, da je sodišče prve stopnje s takim ravnanjem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer vložnik niti ne pove katere, ki bi narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

Enako velja tudi za navedbo v zahtevi, ki sodišču druge stopnje očita, da se o zatrjevani kršitvi v napadenem pravnomočnem sklepu ni izjavilo. Po 1. odstavku 395. člena ZKP v obrazložitvi sodne odločbe sodišče druge stopnje presodi navedbe pritožbe in navede kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana samo takrat, če pritožbeno sodišče ne bi navedlo razlogov glede tistih trditev v pritožbi, ki se nanašajo na odločilna dejstva. Prekoračitev roka za vročitev pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora, prevedenega v nemški jezik, obdolženemu N.F.W.T. ni bila kršitev take narave, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Kolikor vložnik zahteve zatrjuje nasprotno, zato ne more biti uspešen.

Prav tako ni mogoče pritrditi obdolženčevemu zagovorniku, ko navaja, da je sodišče prekršilo tudi določbo 4. člena ZKP, ker obdolžencu hkrati z vročitvijo sklepa o priporu ni vročilo tudi sklep, preveden v njegov jezik. Po mnenju vložnika zato obdolžencu ni bilo omogočeno, da bi se pravočasno, to je v zakonsko določenem roku seznanil z vsebino oziroma s konkretnimi razlogi, na podlagi katerih je bil zoper njega odrejen pripor.

Po 1. odstavku 4. člena ZKP mora biti oseba, ki ji je odvzeta prostost, v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje. Tak pouk morata tistemu, ki mu je odvzeta prostost, dati organi za notranje zadeve in preiskovalni sodnik, slednji pa ga mora po 1. odstavku 203. člena ZKP, če gre za tujega državljana, obvestiti tudi, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti konzulat njegove države. Da bi preiskovalni sodnik obdolženca s pomočjo tolmačice za nemški jezik takoj ne poučil po 4. členu ZKP ali da ta pouk ni bil zapisan, vložnik zahteve niti ne zatrjuje. Gre torej za pouk, ki ga preiskovalni sodnik da osumljencu takoj, ko mu je bil ta pripeljan in še preden po opravljenem naroku po 204.a členu ZKP odloči o priporu. Po 3. odstavku 9. člena ZKP se osebi, ki ji je odvzeta prostost, vroči tudi prevod sklepa o odreditvi pripora v jeziku, ki ga uporablja v postopku, če se na podlagi 2. odstavka 8. člena ZKP ni odpovedala pravici do prevajanja. Glede na povedano prekoračitev roka za vročitev prevoda sklepa, o priporu, ne pomeni kršitve 4. člena ZKP, temveč kršitev obdolženčeve pravice do (takojšnje) učinkovite pritožbe, ki jo sam zaradi takega ravnanja sodišča ne more uveljavljati v zakonskem predpisanem roku, pač pa šele od takrat, ko mu je bil tak sklep vročen. Zato zahteva z zatrjevanjem kršitve te določbe tudi ne more omajati zakonitosti izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da nista podani kršitvi zakona, na kateri se sklicuje zagovornik obdolženega N.F.W.T. v zahtevi za varstvo zakonitosti, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.