- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2011/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.2011.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora v zemljiški knjigiAli je tožba za izstavitev listine pravda, ki bi se zaznamovala v zemljiški knjigi?
- Pravna narava sporaAli je pravda, v kateri se zahteva izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega posla, spor, ki ga je mogoče zaznamovati v zemljiški knjigi?
- Namenska razlaga zakonaAli je namenska razlaga 79. člena ZZK-1 ustrezna v primeru, ko se zahteva izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega posla?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožba za izstavitev listine ni pravda, ki bi se zaznamovala v zemljiški knjigi.
Izrek
I. Pritožbo se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zaznambo spora.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo predlogu ugodeno. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba meni, da je odločitev sodišča napačna, saj gradi na preozki in strogo formalistični razlagi 79. člena ZZK-11 (1). Pritožba meni, da bo tožnica z uspehom v pravdi pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, ki je stvarna pravica.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pravda, v kateri se zahteva izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega posla (oprava razpolagalnega pravnega posla – izstavitev zemljiškoknjižne listine) ni spor, ki bi ga bilo mogoče zaznamovati v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 79. člen ZZK-1. 5. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče s teleološko (namensko) razlago odločiti drugače, je napačno iz dveh razlogov. Prvič zato, ker namenska razlaga ne sme prebijati okvira možnih jezikovnih razlag normativnega besedila. Drugič pa zato, ker bi bila razlaga, za katero si prizadeva pritožnica, tudi v nasprotju z namenom (telosom) pravila o zaznambi spora. Ta je namreč v tem, da se zavaruje pravni položaj zunajknjižnega imetnika stvarne pravice. Upnik iz obligacijskega razmerja pa to ni.
6. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Pooblastilo za odločitev je vsebovano v 2. točki tretjega odstavka 161. člena ZZK-1. (1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 in naslednji).